Na vinogradu med tradicijo in vključenostjo: Zgodba Radoslava Bošnjaka iz Grud

(Patria) - V Grudah, hercegovski regiji, kjer trta raste kljub kamenju in suši, deluje obrt Podrum Bošnjak, katere lastnik je Radoslav Bošnjak – vinar, vinogradnik in upravičenec sklada za poklicno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov od leta 2016. Na družinskem posestvu, ki neguje več kot stoletno vinsko tradicijo, Bošnjak razvija poslovanje, ki združuje dedovano izkušnjo in sodobne modele podpore.

Zgodba njegove obrti se je začela veliko pred njim, v času, ko so njegovi dedje in pradedje sadili prve trte v kamnita tla, ročno krčili zemljo in iskali način, da iz nje izvlečejo najboljše. Prav na tej tradiciji danes temelji Podrum Bošnjak, Radoslav pa jo nadaljuje sistematično in načrtno, ob opori na institucionalne mehanizme, ki mu pomagajo pri modernizaciji posla.

„Imam registrirano obrt Podrum Bošnjak, ki posluje v sektorju primarne kmetijske proizvodnje in predelave. Ključni fokus našega poslovanja je gojenje grozdja na lastnih vinogradih, nenehno urejanje novih nasadov ter proizvodnja visokokakovostnih vin iz lastnega grozdja,“ pojasnjuje Bošnjak. Dodaja, da nadzor nad celotno verigo – od sajenja do prodaje – zagotavlja standard kakovosti in tržno stabilnost.

V operativnem smislu je Bošnjak trenutno edina oseba z invalidnostjo, formalno zaposlena v obrtu, vendar med sezono angažira dodatne delavce. „V sezonskih obdobjih, v skladu z operativnimi potrebami in dinamiko dela na vinogradih, angažiramo dodatno število delavcev za začasna dela,“ pojasnjuje. Takšen model mu omogoča, da ohrani prožnost pri delu in učinkovito odgovori na zahteve terena.



Prekretnica v njegovem poslovnem razvoju se je zgodila leta 2016, ko je prvič slišal za Sklad.

„Za Sklad in njegove programe podpore sem prvič izvedel preko znanca, ki je že imel pozitivne izkušnje. Informacija je bila ključna za sprejetje odločitve o formalnem odprtju obrti in načrtovanju razvoja vinogradniško-vinske proizvodnje,“ pravi Bošnjak. To spoznanje ga je usmerilo k uporabi razpoložljivih ukrepov in strateškemu pristopu k investiranju v opremo.

Od takrat nenehno koristi podporo Sklada, predvsem za opremo, ki je ključna v vseh fazah vinogradniškega cikla. „Ključna je bila podpora za nabavo specializirane opreme, ki je nujna za urejanje novih vinogradov, vsakodnevno delo na terenu ter tehnološko obdelavo in predelavo grozdja v kleti,“ poudarja. Učinki so bili večkratni: modernizacija, standardizacija in jasna profesionalizacija poslovanja.

Posebej poudarja, da so rezultati podpore vidni v vsakdanjem delu.

„Podpora Sklada je imela zelo pozitiven in merljiv vpliv na operativno učinkovitost obrti. Omogočila je znatno olajšanje pri vsakdanjem delu zahvaljujoč sodobni opremi, ki zmanjšuje fizično obremenitev in povečuje produktivnost,“ navaja. To je zanj, kot osebo z invalidnostjo, izjemnega pomena, hkrati pa ustvarja varnejše, bolj vključujoče delovno okolje za vse, ki delajo na vinogradu.

Ko govori o zaposlovanju invalidov, to približa skozi prizmo izkušenj.



„Angažma invalidov spodbuja vključujočo organizacijsko kulturo, prispeva k družbeni odgovornosti podjetja ter odpira možnost uporabe institucionalne podpore,“ pojasnjuje Bošnjak. Dodaja, da izkušnje v praksi kažejo, kako invalidi vnašajo visoko motivacijo, predanost in zvestobo – kvalitete, ki so v proizvodnih dejavnostih neprecenljive.

Zato njegova priporočila drugim delodajalcem gredo v jasno smer.

„Priporočil bi, da razmislijo o možnostih zaposlovanja invalidov, saj s primerno podporo Sklada ta proces postane operativno enostavnejši in finančno bolj vzdržen,“ pravi Bošnjak. Poudarja, da Sklad ne le olajšuje zaposlovanje, ampak tudi izboljšuje delovne procese, povečuje kakovost delovnih mest in prispeva k dolgoročni stabilnosti podjetja.

Zgodba Radoslava Bošnjaka kaže, da trajnostni razvoj v majhnih sredinah ni le mogoč, ampak je lahko tudi gonilna sila lokalne ekonomije.

Ko se tradicija združi s sodobnimi orodji in vključujočim pristopom k zaposlovanju, je rezultat poslovanje, ki raste stabilno, naravno in dolgoročno.
Hercegovska trta uči preprosto lekcijo: ko ponudimo priložnost ljudem, poslovanje postane bolj odporno, skupnost pa močnejša.