V Veliki Britaniji je potekala največja komemoracija za žrtve genocida v Srebrenici

(Patria) - V okviru Nacionalnega dneva spomina na Srebrenico, ki se vsako leto z najvišjimi državnimi častmi obeležuje v vsej Veliki Britaniji, je dobrodelna organizacija Remembering Srebrenica, ustanovljena leta 2013, tudi letos organizirala največjo komemoracijo ob 24. obletnici genocida v Srebrenici. Več kot 1.100 dogodkov bo organiziranih po vsej Veliki Britaniji v Teden spomina na Srebrenico.

Več kot 700 gostov se je udeležilo britanske državne komemorativne slovesnosti za Srebrenico v Guildhallu v Londonu. Tema za leto 2019, „Premagovanje delitev: soočanje s sovraštvom“, si prizadeva navdihniti ljudi, da se uprejo tistim, ki želijo deliti skupnosti, slavijo tiste, ki gradijo mostove med skupnostmi, in spremenijo stališča in vedenja drugih, da bi se dvignili in zgradili lastne mostove. Ta tema je bila izbrana, ker je bilo še nikoli tako pomembno, da se ljudje opolnomočijo, da se uprejo sovraštvu v svojih skupnostih in gradijo mostove, ki pomagajo ustvariti močnejšo, boljšo in bolj kohezivno družbo.

Program je vodil Oliver Kamm, priznani novinar. Oliver je pisatelj in kolumnist časopisa The Times. Prav tako je dolgoletni sodelavec pri Prospect, Jewish Chronicle in drugih publikacijah. Obsežno je pisal o sodobnih genocidih in nevarnostih zanikanja.

Uvodni nagovor je imel gospod Waqar Azmi, predsednik organizacije „Remembering Srebrenica“. Poudaril je, da je ponosen na dejstvo, da dela z ljudmi po vsej Veliki Britaniji, da bi počastili žrtve genocida.

„Na žalost žrtve genocida še vedno po 24 letih iščejo pravico in poskušajo svetu prenesti sporočilo, da je resnica samo ena in da jo je treba povedati,“ je poudaril dr. Azmi.

Dejal je tudi, da ne smemo pozabiti preteklosti, a da moramo vsekakor iti naprej v prihodnost. Ohranjanje miru in gospodarski razvoj BiH sta prednostni nalogi za njen prihodnji razvoj, kar je mogoče doseči z zagotavljanjem politične stabilnosti v državi.

 

Foto Patria

 

Občinstvu so se obrnili različni ugledni gostje: Rt. Hon James Brokenshire MP, državni sekretar v Ministrstvu za stanovanja, skupnosti in lokalno samoupravo, Lord Bourne of Aberystwyth, parlamentarni državni podsekretar v Ministrstvu za stanovanja, skupnosti in lokalno samoupravo, ter Ramiz Salkić, podpredsednik Republike Srbske, ki je bil med vojno odpeljan z delovnega mesta in zaprt v koncentracijsko taborišče v Bratuncu in na Palah. V tem obdobju sta bila umorjena njegova dva brata in oče.

Na komemoraciji so govorili tudi preživeli pričevalci genocida, Sudbin Musić, Fadila Efendić in Ramiza Gurdić.

Sudbin Musić je bil star le 18 let, ko je vojska bosanskih Srbov prišla v njegovo vas blizu Prijedora in začela ubijati. Sudbin zdaj skupaj s preživelimi iz drugih koncentracijskih taborišč v Bosni vodi kampanjo za soočanje s preteklostjo in ustvarjanje sprave med skupnostmi.

„Nikoli ne bom pozabil svojega zadnjega dne v šoli in zadnjih besed mojega srednješolskega učitelja, ko je rekel: Vidimo se v naslednjem šolskem letu – kdor preživi. Konec šolskega leta je bil pravzaprav začetek konca skupnosti, ki se še danes poskuša preživeti. Kmalu po končani šoli so se zgodili prvi incidenti – uničevanje sosednjih vasi, ukaz, da iz naših hiš obesimo bele rjuhe, in ko smo zapustili svoje domove, smo morali nositi bele trakove. To je bil prvič po drugi svetovni vojni, da bi bila skupina zaradi svoje etnične pripadnosti ponovno fizično označena. Iz tega razloga, v znak solidarnosti z žrtvami Prijedora, nosimo bel trak ob cvetu Srebrenice,“ je izjavil Musić.

Fadila Efendić, mati iz Srebrenice, je v genocidu v Srebrenici izgubila moža in edinega sina. Njen mož je bil pokopan leta 2003, vendar je bila njegova lobanja najdena v drugem množičnem grobišču dve leti kasneje. Kar zadeva njenega sina Fejza, so bile najdene le dve njegovi kost. Kljub bolečini in travmi njenih grozljivih izkušenj se je Fadila vrnila v Srebrenico, da bi obnovila svojo hišo, ki so jo srbske sile uničile; ostala je le diploma njenega sina. Svojo bolečino uporablja kot gonilno silo za iskanje pravice, ne le zase, ampak tudi za vse žrtve genocida.

Ramiza Gurdić je večji del vojne preživela brez elektrike, vode in hrane. Izgubila je moža, dva sina in 38 članov družine, ki so bili umorjeni v genocidu v Srebrenici. Nič vas ne more pripraviti na nekatere stvari, ki jih je Ramiza doživela med vojno, ali na travmo, ki prihaja od odvzema ljubljenih na tako barbarski način. Zadnjič je videla moža in sinove, ko so se po gozdu odpravili proti upanemu svobodi. Materinska ljubezen ji ni dovolila, da bi sprejela dejstvo, da je bil ta pogled na sinove tudi zadnji.

Ramiza je ostala močna za svojo hčerko in si je močno prizadevala za obnovo njunih življenj. Je članica Združenja Gibanje mater enklav Žepa in Srebrenica, kjer se je več let borila za resnico in javno govorila o genocidu v upanju, da bo zagotovila, da se takšni zločini nikoli več ne ponovijo.

Občinstvo si je ogledalo tudi dva video posnetka: Our Impact: Voices from Birmingham in 2019 Memorial Film ‘Bridging the Divide: Confronting Hate’. V okviru tega je bilo omenjeno delo Bosnia UK Networka ter pomen Bosanske hiše v Birminghamu, s poudarkom na tem, da gre za uspešno krovno organizacijo, ki že vrsto let pomaga Bosancem in Hercegovcem v Veliki Britaniji.

Amina Mekić, mlado dekle, čigar starša sta doživela grozote med genocidom v Bosni in Hercegovini, je izrekla Srebreniško molitev, ki bo vklesana v Srebreniški kamen z močnim sporočilom: Da se nikomur in nikjer ne zgodi tisto, kar se je zgodilo v Srebrenici.

„Genocid vidim povsod, kamor koli grem, v mojih starših, moji materi ob gledanju ognjemeta, mojemu očetu skozi zgodbe, ki jih deli z mladimi generacijami, v bosanskohercegovski skupnosti v Veliki Britaniji ter Bosni in Hercegovini. Ne bi smelo obstajati družine na svetu, ki bi za jedilno mizo govorila o preživetju in genocidu. Toda kljub vsemu vidim UPANJE, skozi izobraževanje novih generacij, ki bodo izvedele, kaj se je zgodilo, in ne bodo ponovile takšnih zverinstev,“ je dodala Amina.

V spomin na žrtve so prižgane sveče. Ob tej priložnosti so vsi prisotni počastili tiste, ki jih ni več, tiste, za katerimi so ostali le objokani in žalujoči.

Delegati Bosnia UK Networka ter drugih bosanskohercegovskih združenj po vsej Veliki Britaniji so s svojo prisotnostjo počastili žrtve genocida v Srebrenici ter na ta način podprli komemoracijo 24. obletnice genocida v Srebrenici. Prav tako je veliko Bosancev in Hercegovcev, kljub omejenemu številu vabil, imelo priložnost prisostvovati komemoraciji v Londonu.