V tem pismu piše, da zaključkov ni več

Piše: Muharem Cero

---

Meja političnih dogodkov v Bosni se lahko meri s koraki do in koraki od sodbe Ustavnega sodišča o kmetijskih zemljiščih.

Odziv na to sodbo je bilo sklicanje posebne seje Narodne skupščine RS, pobudnik je bil član predsedstva Milorad Dodik, pripravila in predlagala pa jo je predsednica Republike Srbske Željka Cvijanović. 17. 2. 2020 se je tudi zgodila.

Pri pripravi seje je predsedujoči NSRS Nedeljko Čubrilović v posvetu s predsedniki parlamentarnih strank, tako pozicijskih kot opozicijskih, od Šarovića do Borenovića, uskladil osem točk, združenih v sklepe, in dosegel polno soglasje, kar se je odrazilo tudi pri izglasovanju.

Sedmi sklep NSRS se glasi: „NSRS zavezuje vse institucije RS, da ne sprejemajo in ne izvajajo nobenih prihodnjih protidaytonskih in nedemokratičnih odločitev visokega predstavnika in Ustavnega sodišča BiH“.

Sklep se je izvajal in se izvaja skoraj z vojaško poslušnostjo, vsak akt, ki prihaja iz institucije visokega predstavnika, pa tudi Ustavnega sodišča BiH, ni bil predmet obravnave in določanja glede nanj.

Vse intervencije visokega predstavnika in odločitve Ustavnega sodišča BiH niso bile objavljene v uradnih glasilih RS, temveč so bile z izvajanjem sklepov ignorirane, s čimer je poddržavni entitet RS izstopil iz možnosti mednarodnega delovanja na tem delu države BiH.

Sklepi, tudi ta sedmi, so bili predmet ustavne pritožbe do ravni Ustavnega sodišča RS, ki pa se je razglasilo za nepristojno, s tem pa je pojasnilo, da ne gre za pravni akt, ampak za izraz politične volje, ki je nezavezujoč.

V praksi je ta nezavezujoča politična volja ustavila celotno politično življenje v BiH, njeno obstruktivno delovanje pa je skoraj dve leti vodilo v paralizo institucij BiH.

Šele odločitev visokega predstavnika, da se s pismom obrne na NSRS in jo zaveže k razveljavitvi odločitev o podelitvi priznanj za vojne zločince (Karadžić, Plavšić, Krajišnik), je postavila pod vprašaj posledično vzdržnost teh sklepov.

Iz doslej dostopnih izjav o nameri ravnanja po zahtevah pisma je razvidno, da skoraj vse opozicijske stranke v NSRS nameravajo ne ravnati in zavrniti zahteve visokega predstavnika, precej nedefiniran tak politični odnos pa delijo tudi tako imenovane pozicijske stranke (SNSD s svojimi sateliti), čeprav je mogoče opaziti, da tam ne vlada enoten odnos pozicije.

Kolikor je ta raznolikost odraz notranjepolitičnega boja pred prihajajočimi volitvami 2022, ostaja vprašanje, če in kdaj se bo glede na izkazano obveznost ravnalo in pristopilo k razveljavitvi sprejetih odločitev o odlikovanju, ali se bo zgodil tudi dej razveljavitve.

Za zdaj znani odzivi mednarodne skupnosti, predvsem pa Delegacije EU in veleposlaništva ZDA, dajejo polno podporo in spodbujajo ljudske poslance, da glasujejo v imenu ljudstva, ki jih je izvolilo, ne pa kot delegati in marionete vrhov svojih političnih strank, kar se bo verjetno tudi zgodilo.

Hkrati je argument, ki lahko dodatno opredeli poslance za sprejetje razveljavitve odločitve, dejstvo, da bi vsako drugo politično dejanje lahko postavilo pod vprašaj sam obstoj entiteta RS, v vsakem primeru pa bi se ta entitet lahko soočil z ekonomskimi sankcijami EU v času, ko se sam nahaja pred še neobjavljenim ekonomskim bankrotom.