PROTI REESIJI Nujno hitro razvijanje statistike: Centralna banka BiH širi nabor podatkov

SARAJEVO, (Patria) - Napovedana je recesija, ki jo je povzročil virus COVID-19, ki je poleg zdravstvenih povzročil tudi velike ekonomske škode po vsem svetu.

Pomembna lekcija, naučena iz velike recesije leta 2007, je, da preprosto ni bilo kazalnikov o številnih pomembnih ekonomskih pojavih, niti ni bilo dovolj preverjanja kakovosti in povezanosti statistik.

Vse to je privedlo do situacije, da so bile grožnje, ki so na koncu eskalirale in povzročile ogromne škode ter pretresle globalno gospodarstvo, neopažene.

Zanesljiva statistika je nujen predpogoj za kakovostno sprejemanje odločitev in analizo trga ter je enako nujna za poslovno skupnost in vladne institucije, pa tudi za raziskovalce na različnih področjih.

Samo na podlagi obsežnih in pravočasnih statističnih podatkov je mogoče razumeti, kaj se dogaja v gospodarskih gibanjih in kakšne popravke je treba sprejeti, da bi omogočili močnejšo gospodarsko dejavnost ter preprečili krize in neravnovesja.

Domači statistični sistem in proizvodnja podatkov sta v primerjavi s standardi v razvitih državah in Evropski uniji nezadostno razvita.

Ocenjuje se, da BiH proizvaja približno 30 % zahtevanih statističnih nizov EU. Številni nabori statističnih podatkov in raziskav še niso vzpostavljeni ali nimajo zadostne frekvence, zato domačo statistiko čaka veliko delo pri dvigu obsega in kakovosti statistike.

Vendar pa Centralna banka Bosne in Hercegovine (CBBiH) vlaga znatne napore v razširitev naborov ekonomskih statističnih informacij, na eni strani zato, da bi lahko natančneje analizirala in spremljala gospodarska gibanja ter vodila razpravo z drugimi institucijami, na drugi strani pa zato, da bi širši javnosti zagotovila dodatne objektivne pokazatelje.

Kot smo pojasnili, so bili „v začetku leta 2019 vzpostavljeni četrtletni podatki o nebančnem finančnem sektorju v BiH, ki vključujejo več kot 100 finančnih institucij, za katere se zbirajo in obdelujejo bilance stanja“.

„Čeprav se izvorne podatke razlikujejo po strukturi, se uporablja enotna shema Mednarodnega denarnega sklada (MDS) in na koncu se z obdelavo pridobijo agregirani bilanci stanja s isto strukturo za vse podsektorje. Na podlagi tega je mogoče medsebojno analizirati posamezne podsektorje – zavarovalništvo, investicijske sklade, mikrokreditne organizacije, leasing, pa tudi neposredno primerjati z bančnim sektorjem“, poudarjajo iz CBBiH.

Trend v bolj razvitih finančnih sistemih je, da se vse več finančne posredništva odvija zunaj bančnega sektorja, zato je pomembno imeti zanesljive statistične podatke o nebančnem sektorju in spremljati, kako se razvija in na kakšen način financira realni sektor.

„Raziskava o inflacijskih pričakovanjih je standardno orodje, ki se uporablja za zbiranje dragocenih informacij o zaznavanju inflacije v javnosti. Monetarne institucije običajno namenjajo veliko pozornost inflacijskim gibanjem, zato je zelo pomembno vedeti, kako drugi udeleženci na trgu ocenjujejo inflacijske trende. Evropska centralna banka (ECB) in Evropska komisija (EK) sta predlagali, da bi se vzpostavila raziskava te vrste, zato jo je CBBiH leta 2019 začela in objavila rezultate.

Na podlagi odgovorov strokovnjakov iz finančnega sektorja se je pokazalo, da ni bojazni pred nekontroliranim pospeševanjem inflacije v letih 2019 in 2020, da so inflacijska pričakovanja dobro zasidrana in da obstaja zaupanje glede tega makroekonomskega pojava. Vendar pa ti rezultati kažejo na nekatere druge težave v uradni statistiki, o katerih se govori že nekaj časa. Anketna ocena inflacije, nad 1 %, se v veliki meri razlikuje od uradne izkazane inflacije, merjene s indeksom cen življenjskih potrebščin, pod 0,5 %, kar kaže na nekatere potencialne pomanjkljivosti v uradni statistiki in potrebo po preverjanju kakovosti kompilacije indeksa CPI“, je poudarjeno.

Objektivno ocenjevanje fiskalne pozicije je ena ključnih makroekonomskih analiz, na podlagi katere se lahko oceni fiskalna politika in njen vpliv na gospodarstvo, pa tudi vpogled v financiranje vladnega primanjkljaja in dolga. Fiskalna statistika je sama po sebi zapletena, v BiH pa je dodatno zapletena zaradi velike fiskalne decentralizacije in velikega števila proračunov, ki jih je treba konsolidirati.

„CBBiH že več let razvija to statistiko v skladu s standardi EU, zato je letos končno poslala celoten nabor podatkov Eurostatu. Ti podatki odražajo skupne vladne prihodke in odhodke, združene za BiH, vključno z občinami, mesti, kantoni, entitetami, institucijami BiH, in glede na isto metodologijo je mogoče neposredno primerjati z državami članicami in kandidatkami. V zvezi s tem je javni dolg po definiciji maastrichtskega kriterija, ki je na voljo na četrtletni osnovi. Sama definicija javnega dolga je zelo kontroverzna tema, mi pa smo bili dolžni uporabiti standardno definicijo v EU, ki se lahko uporablja za oceno konvergence in MIP indeksov neravnovesij.

Zunanja pozicija države se meri z več nabori makroekonomskih podatkov, eden od njih je mednarodna investicijska pozicija (MIP), skozi katero se ocenjuje znesek terjatev in dolgov do drugih gospodarstev. Kot tranzicijska država je BiH v položaju, da prejema izrazite finančne prilive iz tujine v različnih oblikah, ter da ima položaj neto dolžnika, torej ima večja dolgovanja kot terjatve do preostalega sveta“, navaja.

CBBiH je razvila četrtletno mednarodno pozicijo namesto dosedanje letne, zato se zdaj lahko natančneje merijo spremembe glede stanja naložb.

Ta vrsta statistike je že uveljavljena v mnogih gospodarstvih, zato bo tudi BiH lahko vsake tri mesece predstavila svojo zunanjo pozicijo, vključno s skupnim zunanjim dolgom, kar bo analitikom in oblikovalcem politik pomagalo razumeti dinamiko čezmejnih finančnih tokov v kombinaciji s plačilnobilančnimi tokovi.

„Kmalu bo sprožena nova raziskava v zvezi s kreditno dejavnostjo bank. S to raziskavo se pri komercialnih bankah preverjata povpraševanje in ponudba kreditov, nato pa se na podlagi zbranih informacij lahko ocenijo pogoji na trgu. To standardno raziskavo centralne banke pogosto uporabljajo za oceno monetarnih pogojev in potrebnih popravkov.

Agregirani rezultati bodo javno dostopni, tako da bodo vsi imeli vpogled, ali se kreditni pogoji zaostrujejo ali sproščajo ter kakšno je povpraševanje po kreditih. Načrtuje se razširitev kazalnikov, povezanih z obrestnimi merami, po metodologiji ECB. Povprečne obrestne mere za celoten kreditni portfelj, na skupna stanja, bodo dopolnile nabor povprečnih obrestnih mer in omogočile še podrobnejšo analizo za analitike in banke.

Statistične dejavnosti centralnih bank se včasih spregledajo in ostanejo v senci drugih funkcij na finančnem področju. Vendar pa vse evropske centralne banke posvečajo izjemno pozornost kompilaciji statistike in centralne banke znotraj euroobmočja imajo zmanjšanje številnih funkcij zaradi vodenja enotne monetarne politike, vendar je statistika ena od funkcij, ki zahteva nadaljnje širjenje in nove vire. CBBiH bo v okviru statističnega sistema v BiH še naprej delala na razširjanju statistike s svojega področja in dvigu njene kakovosti.

Obstoječi Sporazum o stabilizaciji in pridruževanju z EU, in upamo, da tudi skorajšnji status kandidatke, bosta naložila zelo hitro razvijanje ekonomske statistike, saj je to eden bistvenih predpogojev za kakovosten dialog o ekonomskih politikah in reformah, kot je običajno v Bruslju“, poudarjajo iz CBBiH.