V Stocu opravljena dženaza in pokop akademika Rusmirja Mahmutćehajića

(Patria) - Ugledni bosanskohercegovski intelektualec in prvi podpredsednik Vlade Republike Bosne in Hercegovine, akademik Rusmir Mahmutćehajić, je bil danes pokopan v haremu Đetelina v Stocu.

Pred tem je bila zanj opravljena dženaza pred Čaršijsko džamijo v Stocu.



Pokopu so bili prisotni mostarski muftija Salem-ef. Dedović, nekdanja guvernerja Centralne banke BiH Kemal Kozarić in Senad Softić, nekdanji rektor Univerze v Sarajevu Rifat Škrijelj, generalni sekretar DF Dženan Đonlagić, dekan Fakultete za politične vede (FPN) v Sarajevu Sead Turčalo, prof. na FPN Senadin Lavić, predstavniki Katoliške cerkve...

Spomnimo, akademik Mahmutćehajić je umrl v Sarajevu 5. aprila v 78. letu starosti.

Poleg tega, da je bil podpredsednik prve vlade RBiH, je bil tudi minister za energetiko, rudarstvo in industrijo Republike Bosne in Hercegovine.



Rodil se je 29. junija 1948 v Stocu, kjer je končal osnovno šolo in gimnazijo. Diplomiral je leta 1973 na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Sarajevu, leta 1975 magistriral in leta 1980 doktoriral na Univerzi v Zagrebu.

Specializacijo je opravil leta 1982 v Mednarodnem centru za teoretično fiziko v Trstu (Italija), podoktorski študij pa leta 1988 na Katoliški univerzi v Leuvnu (Belgija).



Delal je kot raziskovalec in direktor Inštituta za varstvo pri delu Univerze v Sarajevu ter kot direktor Inštituta za ergonomijo iste univerze; od leta 1985 do 1991 je delal kot profesor in dekan Fakultete za elektrotehniko Univerze v Osijeku (Hrvaška).

Od leta 1991 do 1992 je bil podpredsednik Vlade Bosne in Hercegovine, od leta 1992 do 1994 pa minister za energetiko, rudarstvo in industrijo Bosne in Hercegovine, ko je odstopil.



Bil je tudi član sveta Univerze v Sarajevu in Osijeku ter predsednik Komisije za družbene dejavnosti Vlade Bosne in Hercegovine.

Od leta 1992 je predsednik bosanskohercegovskega komiteja CIGRE, od leta 1996 predsednik založniškega sveta revije "Dijalog", urednik revije "Bosanskohercegovačka elektrotehnika" in "Blagaja".



Leta 1997 je bil izvoljen za prvega predsednika Mednarodnega foruma "Bosna". Od leta 2023 je član Evropske akademije znanosti in umetnosti.



Na ožjem znanstvenem področju je objavil več kot sto strokovnih in znanstvenih del, od tega osem knjig. Objavil je tudi sedemnajst knjig avtorske proze, političnih in filozofskih esejev ter prevodov v bosanski jezik.