V srbsko-hrvaški politiki še vedno obstajajo elementi, zaradi katerih je bil ustanovljen sodišče, ali bodo novi voditelji teh politik v zapor?

Za NAP piše: Murat Tahirović, predsednik Združenja žrtev in prič genocida

Po tem, ko je novinar Večernjega lista iz Mostarja Zoran Krešić predstavil vrsto opažanj o tako imenovani HZ HB, ki je s sodbami Haškega sodišča označena kot sredstvo združenega zločinskega načrta, je jasno, da tako imenovana HZ HB de facto in de iure živi skozi Hrvaški narodni sabor (HNS).

Zoran Krešić je v veliki meri poenostavil in praktično javno izrazil vse, kar vsi vemo, in sicer, da je HNS in vsi, ki so del HNS, paradržavna tvorba, ki obstaja mimo vseh normativnih in zakonskih aktov v FBiH.

Če je HNS registriran po zakonu o združenjih in fundacijah, v tem primeru del HNS ne morejo biti politične stranke, ki sodelujejo v oblasti.

Če baštini tradicijo tako imenovane HZ HB (Krešić trdi, da baštini), v tem primeru krši KZ FBiH in KZ BiH.

Torej, zdaj je vprašanje, ali imajo pristojni organi željo, voljo, znanje in hotenje, da sankcionirajo organizacije in posameznike, ki rušijo ustavni red Federacije BiH.

Krešić je šel še korak dlje in "pričakuje od HDZ-jevcev in vseh, ki so vključeni v oblast, da blago rečeno delajo na rušenju Federacije..."

Rušenje BiH v devetdesetih letih s strani raznih "krešićev" je povzročilo tisoče ubitih, sistem taborišč in deportacij skozi zločinski podvig, in če pristojne institucije ne ukrepajo in ne procesuirajo posameznikov ter ne prepovežejo delovanja nelegalnih organizacij, ki pozivajo k ponovni afirmaciji tako imenovane HZ HB, potem tudi pozivi Ameriške ambasade postanejo "mrtvo črko na papirju".

Krešić ve, da so podpis na ukinitev tako imenovane HZ HB dali predsednik Republike Hrvaške in predstavniki prav tako tako imenovane HZ HB, in da je predhodno politika vzpostavitve tako imenovane HZ HB doživela politički in vojaški poraz v BiH.

Krešića bomo spomnili, kaj se nahaja v sodbah Haškega sodišča, ki je jasno ugotovilo, da je tako imenovana HZ HB bila sredstvo pri razbijanju BiH in poskus odcepitve dela ozemlja BiH, "da so Franjo Tuđman, Mate Boban in Jadranko Prlić in dr. sprožili UZP, katerega končni cilj je bil, da se v kratkem času ali v daljšem obdobju ozemlja v BiH, za katera se je trdilo, da pripadajo Hrvaški skupnosti (prihodnji Republiki) Herceg-Bosni, združijo v okviru 'Velike Hrvaške'. Franjo Tuđman je menil, da sta HR HB in HVO sredstvo, da hrvaške meje dosežejo svoj maksimalni obseg."

Sodišče v Haagu je prav tako ugotovilo, da se je "Franjo Tuđman zavzemal za delitev BiH med Hrvaško in Srbijo, in sicer na način, da se del BiH pripoji Hrvaški ali, če to ne bo mogoče, z obstojem znotraj BiH avtonomne hrvaške teritorije, ki bi bila tesno povezana s Hrvaško.

Namreč, v obdobju od leta 1990, pa najkasneje do konca leta 1992, se je Franjo Tuđman večkrat sestal s predsednikom Srbije Slobodanom Miloševićem zaradi natančne določitve 'načrtov' za delitev BiH med Hrvaško in Srbijo: večina bosanskih Hrvatov bi vstopila v sestavo Hrvaške, večina bosanskih Srbov pa bi vstopila v sestavo Srbije, s čimer bi bosanskim Muslimanom ostala le majhna avtonomna cona okoli Sarajeva."

Prav tako so sodniki Sodišča zaključili, da je "Franjo Tuđman nastopal na dva načina: v eni različici se je zavzemal za spoštovanje obstoječih meja BiH, ker je vedel, da je mednarodna skupnost proti delitvi BiH, medtem ko se je v drugi zavzemal za delitev BiH med Hrvati in Srbi."

Torej, na mizi imamo ponovno vse tisto, zaradi česar je bilo ustanovljeno haško sodišče, imamo iste projekte, le izvajalci so drugi, ker so prvi v zaporu.

Kdaj bodo prišli na vrsto drugi, bomo videli!