V Srebrenici je potekala konferenca o masakru na šolskem igrišču 12. aprila 1993.

(Patria) - V Srebrenici je danes potekala konferenca „Masaker na šolskem igrišču v Srebrenici 12. aprila 1993: dejstva, odgovornost in kultura spomina“, v organizaciji Spominskega centra Srebrenica in Inštituta za raziskovanje zločinov proti človečnosti in mednarodnega prava Univerze v Sarajevu.

Konferenca je bila organizirana z namenom ohranjanja kulture spomina, dokumentiranja dejstev in opozarjanja na nekaznovanost enega največjih posamičnih zločinov, storjenih nad civilisti med vojno v Bosni in Hercegovini.

Kljub obljubi generala Philippea Morillona, poveljnika sil UNPROFOR, da bodo Združeni narodi zaščitili Srebrenico, je bil 12. aprila 1993 izveden artilerijski napad na mesto, med katerim je bilo na šolskem igrišču ubitih več deset civilistov, medtem ko je bil velik del ranjenih. Za ta zločin do danes nihče ni odgovarjal.

Konferenco sta odprla direktor Spominskega centra Srebrenica, dr. Emir Suljagić, in direktor Inštituta, dr. Muamer Džananović.

V svojem nagovoru je direktor Suljagić izpostavil širši pomen tega zločina in izostanek pravice, ter poudaril:

''Zločin z dne 12. aprila 1993 je v veliki meri opredelil dogodke, ki so sledili, vključno z vzpostavitvijo varnih območij s strani Varnostnega sveta Združenih narodov. Vendar smo namesto zaščite bili priča temu, da so mednarodne sile razoroževale tiste, ki so bili žrtve, ne pa storilce zločinov. Danes, 33 let kasneje, se soočamo z dejstvom, da za ta zločin še vedno ni sodnega epiloga. Pozivamo pristojne institucije, predvsem tožilstvo Bosne in Hercegovine, da se končno lotijo tega vprašanja z odgovornostjo in integriteto, ki si jo žrtve zaslužijo. Hkrati želim napovedati, da bo Spominski center Srebrenica v sodelovanju z Inštitutom kmalu začel celovit znanstveno-raziskovalni projekt z namenom, da se v okviru najvišjih akademskih standardov ugotovijo vsa dejstva o tem zločinu.''

Dr. Džananović je poudaril pomen institucionalnega sodelovanja in izpostavil, da je ''institucionalno sodelovanje Spominskega centra in Inštituta pomemben prispevek k bolj sistematičnemu in odgovornemu pristopu k soočanju s preteklostjo. Vendar je to le en korak, nujno je nadaljnje delo, ki temelji na preverjenih dejstvih, dokumentih in pričevanjih, ob razumevanju širšega konteksta zločina''.

Dr. Džananović je posebej izpostavil kontekst, v katerem je bil zločin storjen, vključno s padcem okoliških enklav, kot sta Kamenica, Cerkska in Konjević Polje, prihodom velikega števila pregnanih civilistov v Srebrenico, ter dejstvom, da se je zločin zgodil neposredno pred razglasitvijo Srebrenice za varno območje Združenih narodov. Poudaril je tudi, da dejstvo, da ta zločin do danes ni dobil sodnega epiloga, ne predstavlja le pravni, temveč tudi resen družbeni izziv, ki pušča prostor za zanikanje in relativizacijo.V okviru programa je bilo prikazano video pričevanje preživelih, po čemer sta potekala dva panela.

Prvi panel je bil posvečen pričevanjem preživelih in članov družin žrtev. Udeleženci panela so bili Hasan Hasanović, Ilijaz Pilav in Hajrudin Mešić, ki so skozi osebne izkušnje govorili o umorih civilistov in trajnih posledicah tega zločina.

Drugi panel je združil raziskovalce in strokovnjake, ki so analizirali zgodovinski, pravni in družbeni kontekst zločina. Udeleženci tega panela so bili višji znanstveni sodelavci na Inštitutu za raziskovanje zločinov proti človečnosti in mednarodnega prava dr. Merisa Karović-Babić, dr. Amir Kliko, dr. Hikmet Karčić, ter uslužbenci Spominskega centra Hasan Hasanović in Edin Ikanović.

Zaključeno je bilo, da je nujno nadaljevati sistematično delo na dokumentiranju dejstev, krepitvi kulture spomina in nasprotovanju zanikanju in revizionizmu, da bi zagotovili, da bodo takšni zločini trajno zapomnjeni in ustrezno razumljeni.

Spominski center Srebrenica bo nadaljeval z dejavnostmi, usmerjenimi k ohranjanju resnice, izobraževanju in izgradnji odgovornega odnosa do preteklosti.