V Širokem je mogoče, v Sarajevu težava: Aktivistička "zolja" za idejo tanka kot spomenika častnemu domoljubnemu boju!

Piše: Amina Čorbo-Zećo

V javnosti že več dni poteka polemika glede postavitve spomenika pripadnikom "Odreda Bosna", borcev, ki jih vsi poznajo pod preprostim imenom – Vikićevi specialci. Ta odpor traja že nekaj časa, in sicer sedem-osem let, odkar se je združenje z imenom Mreža za izgradnjo miru uprlo postavitvi tanka kot spomenika v Sarajevu!

Mreža za izgradnjo miru je bila ustanovljena 10. februarja 2010. leta po ideji in želji nekaterih mirovnih aktivistov, aktivistk in organizacij, ki so spoznali, da lahko trajnostni mir gradimo le skupaj.

Torej, obstajali so leta 2019, ko je v miru in ob splošnem zadovoljstvu v Hercegovini z namestitvijo tanka T-55 na spominskem obeležju zaustavitve tankov JNA leta 1991 na meji med Širokim Brijegom in Mostarjem (Dobrič-Polog) zaključena zadnja faza ureditve tega spominskega obeležja.

S velikim zadovoljstvom je bil ta tank postavljen, ob splošnem odobravanju javnosti. Zakaj je torej tank v Sarajevu problem, medtem ko tisti v Širokem Brijegu, ki ga mimogrede ne morete zaobiti, če potujete po tem delu BiH, ni?

Najčastnejši boj med agresijo na Bosno in Hercegovino je pripadal Armadi Republike BiH in MUP-u RBiH, to so potrdile mednarodne sodbe haaškega sodišča, prav te sile pa se v zadnjih letih soočajo z najvišjimi pritiski in obtožbami, kot tudi probosanske sile, ki se borijo za ohranitev celovite Bosne in Hercegovine.

Kako je mogoče, da so tako tihi tisti, ki so najštevilčnejši in ki so zaslužni za svobodo, ki jo danes živimo, da so odzivi mlačni celo na dejstvo, da lahko nekatere nevladne organizacije odločajo, kje bo kateri spomenik stal. Združenje, kot pravi, ni proti temu, da bi sarajevski specialci dobili spomenik, celo idejo podpira, vendar se osredotoča na samo obliko spomenika in na mesto, kjer bi se nahajal. Težava jim je, ker bo tank v bližini izobraževalne ustanove.

Zakaj je to problem? Ker ta tank ni postavljen kot znak napada, temveč obrambe, in žal se o častnem boju za BiH v bosanskohercegovski zgodovini piše malo, zato je izjemno pomembno najti alternativne načine učenja resnice. Ti so vidni tudi v sodbah.
Če jih analiziramo, bomo razumeli vso čast in pogum Armade Republike BiH, a glej ga, tank v njihovo čast je "napaka", tank v čast HVO-ja, ki je bil obsojen za združeni zločinski podvig, pa ni?

Vse to je mogoče razbrati tudi iz političnih razmer, ki vladajo v BiH. Medtem ko se tožilstvo BiH s množičnimi obtožnicami proti pripadnikom Armade in MUP-a RBiH trudi dokazati, da smo bili vsi enaki, mednarodna skupnost vztrajno popušča Draganu Čoviću in Miloradu Dodiku, zdaj pa nam želijo sporočiti tudi, da se mladi v BiH ne smejo naučiti, da obramba ni greh. Spomnimo, da je Dragan Vikić oproščen s pravnomočnim sklepom pred sodiščem BiH.

Armado Republike BiH v njeni osvobodilni borbi za življenja vseh narodov in državljanov v BiH je občudoval ves svet, zdaj pa nas politično močni želijo prepričati, da smo enako krivi tisti, ki smo se branili, in tisti, ki so napadali.

Mladi bi se morali naučiti, da smo močni le toliko, kolikor smo pripravljeni se ponovno braniti. Zato že v začetku ubijajo samo misel na voljo do boja, izmišljajoč si, da lahko "militantni" spomenik negativno vpliva na mlade, ki nikoli ne smejo pozabiti, da je neodvisna in suverena država BiH rezultat domoljubnega boja pripadnikov Armade in MUP-a Republike BiH.

In kot so rekli tistim, ki živimo v svobodi, zahvaljujoč junaškemu odporu Armade RBiH, ostaja obveznost, še posebej v sedanjem času težkih preizkušenj, da zgradimo svobodno, demokratično državo, v kateri ne bodo oproščeni rezultati agresij in genocida, v kateri bosta resnica in pravica zmagali, državo, ki bo sposobna organizirano in institucionalno nasprotovati vsakemu zlu.

In tank je tam, le da nas opozori na našo obveznost in dolg do tistih, ki jih ni več med nami, a so dali življenje, da bi mi obstajali v obliki, kot smo!