Septembrska razprava o Pelješkem mostu: V poročilu ministrstva spet vrsta neodgovorjenih vprašanj

Seja Predstavniškega doma PSBiH po dopustu poslancev je sklicana za 6. september, piše Patria.

Zagotovo osrednje vprašanje bo med drugim Poročilo o dejavnostih v zvezi z gradnjo Pelješkega mostu in dogajanji v zvezi z gradnjo mostu na Savi pri Svilaju, katerega podajalec je Ministrstvo za komunikacije in promet BiH.

Vprašanja v zvezi s Pelješkim mostom se vedno bolj kopičijo, poročilo, ki ga je pripravilo ministrstvo za promet, pa ne daje veliko odgovorov, tako da bi poslanci v parlamentarnih klopeh lahko spet ostali v dvomih... Ali Pelješki most ogroža BiH? Vprašanje, zakaj reševanju sporne gradnje Pelješkega mostu ni, kot nujen in logičen pogoj, predhodilo določitev meje na morju med BiH in RH ter določitev dostopnega koridorja BiH do odprtega morja, prav tako ni navedeno v poročilu, zato je pričakovati, da se bo ta saga nadaljevala.

Pelješki most je še vedno vroča tema, čeprav se o njem govori že od leta 2006 v bosansko-hercegovski javnosti in na Hrvaškem.

Bakir Izetbegović, član Predsedstva BiH, je svoje stališče izrazil 17. julija 2017 ter poudaril, da “mora BiH imeti dostop do odprtega morja”.

- Ali je to 55 metrov višine in 250 metrov širine, naj ocenijo strokovnjaki. Mi v Predsedstvu BiH pričakujemo predvsem od Ministrstva za promet in komunikacije zelo jasno stališče, utemeljeno na strokovnosti in ne na političnih stališčih. To vprašanje je še odprto, Hrvaška ima pravico povezati svoje ozemlje, BiH pa ima pravico do dostopa do odprtega morja – je dejal Izetbegović.

Član Predsedstva Bakir Izetbegović je včeraj, 11. avgusta 2017, spremenil mnenje in sporočil, da pričakuje rešitev, ugodno za obe strani, ko gre za gradnjo Pelješkega mostu.

- Da, seveda, to ni spoštovanje suverenosti BiH. Torej, Hrvaška se tu obnaša ignorantsko, obstajajo zelo jasna stališča Predsedstva BiH iz leta 2007, nato pa pismo gospoda Radmanovića iz leta 2009 ne more biti jasnejše. Treba je določiti mejo, treba je določiti koridor in plovno pot BiH, ki nas povezuje z mednarodnimi vodami, z odprtim morjem, in nato elemente mostu, ki bi se gradil čez te koridorje, čez te dejansko mednarodne vode - je poudaril Izetbegović.

Pričakuje, da “bo Hrvaška končno to stvar vzela resno in da se najde rešitev, ugodna za obe strani”.

- Takšno rešitev, da Hrvaška poveže svoje ozemlje, BiH pa ima dostop do odprtega morja. Mislim, da bi Hrvaško dvakrat ceneje prišel predor, ki bi šel v zaledju ali pod Neumom, in pot do Dubrovnika bi trajala veliko krajše, ne bi pa uničili čudovitega polotoka Pelješac z zelo širokim cestnim pasom. Ampak, njihova stvar, kakorkoli, treba je najti rešitev, ki ustreza obema stranema - je dodal Izetbegović.

Kdo je odgovoren za dejstvo, da se je zavest prebudila šele zdaj in da so bosansko-hercegovski politiki, potem ko je Hrvaška dobila denar EU za gradnjo, začeli zgodbo o tem, da ima BiH pravico do odprtega morja. Kdaj bo Predsedstvo BiH spet govorilo o tej temi in ali lahko pride do konsenza, saj je Dragan Čović sporočil, da „mora ta skupni projekt v BiH uspeti, ker pomaga tudi naši državi“.

Vendar nihče z gotovostjo ne more reči, zakaj vse to tako dolgo traja. Zato sta Komisija za promet in komunikacije Predstavniškega doma BiH, oziroma njena člana Hanka Vajzović (DF) in Šemsudin Mehmedović (SDA), v več primerih zahtevala podrobno poročilo o tem projektu, vendar še nikoli iz Sveta ministrov BiH oziroma pristojnega ministrstva ni prišel zadovoljiv odgovor, niti tokrat.

Glede na dosedanjo prakso, da se informacije skrivajo, je v pobudi jasno navedeno, da se zahteva kronološki potek političnih in drugih dejavnosti za Pelješki most od začetka odpiranja tega vprašanja, tako pomembnega za BiH in tako velikega v dvostranskih odnosih s sosednjo RH (začelo se je pred več kot desetimi leti in ne vemo, dokler bo trajalo niti kako se bo končalo), pa tudi za dogajanja in vrsto spornih vprašanj v zvezi z gradnjo mostu na Savi pri Svilaju.