V Sarajevu je preminil književnik Enes Duraković

(Patria) - V Sarajevu je danes preminil Enes Duraković, eden najpomembnejših zgodovinarjev bošnjaške in bosansko-hercegovske književnosti.

Duraković se je rodil leta 1947 v Polju pri Derventi. Do upokojitve leta 2012 je bil redni profesor na oddelku za književnost narodov BiH na filozofski fakulteti Univerze v Sarajevu, piše stav.ba.

Poleg lastnega znanstvenega raziskovanja in dela je treba posebej izpostaviti akademsko delo Enesa Durakovića na filozofski fakulteti, kjer je znanstveno in pedagoško vzgojil številne generacije mlajših raziskovalcev.

Delal je na uredniških poslovih v revijah "Lica, Život i pregled, prav tako je delal na obnovi Kulturne skupnosti Bošnjakov "Preporod", nato kot urednik v založbah "Preporod", "Alef" in "Sarajevo-Publishing" ter v uredništvih založb "Svjetlost" in "Veselin Masleša".

Prve knjige Enesa Durakovića, kot tudi številni članki, so rezultat skrbnega analitičnega preučevanja pesniških opusov dveh, po mnenju nekaterih, najpomembnejših avtorjev bošnjaške in BH književnosti: Maka Dizdarja in Skenderja Kulenovića.

Gre za monografski študiji Govor i šutnja tajanstva - pjesničko djelo Maka Dizdara iz leta 1979 in Pjesništvo Skendera Kulenovića iz leta 1983, znotraj katerih je Duraković z različnimi postopki branja osvetlil celote poetičnih opusov in odprl možnosti kasnejših, novejših branj njihove poezije.

Že leta 1988 se je pojavila Durakovićeva knjiga Riječ i svijet: studije i eseji o bh. pjesnicima XX vijeka, za katero je kritika dejala, da je hkrati antologija, učbenik in znanstvena knjiga.

Riječ i svijet vsebuje obsežne študije o pesnikih Aleksi Šantiću, Jovanu Dučiću, Musi Ćazimu Ćatiću, Antunu Branku Šimiću, Hamzi Humi, Nikoli Šopu, Skenderju Kulenoviću, Maku Dizdarju in Anđelku Vuletiću.

Kronološko sledijo knjige Bošnjačke i bosanske književne neminovnosti iz leta 2003, Arka riječi iz leta 2006 ter Obzori bošnjačke književnosti iz leta 2012.

V Durakovićevih delih je še posebej pomembna študija Obzori bošnjačke književnosti, ki je rezultat dolgoletnih izkušenj pri raziskovanju posameznih književnih opusov, preučevanju bošnjaške književnosti, njene zgodovine in notranje dinamike ter boja za njeno uveljavitev v širši južnoslovanski skupnosti.

"Končno, Enes Duraković, ki v celoti esejističnega znanstvenega opusa srečno združuje književno-zgodovinsko sistematičnost Muhsina Rizvića in Begićev dar za sozvočje z literarnimi deli.

Po opaznih esejih o Maku Dizdarju in Skenderju Kulenoviću, nato pa o vseh pomembnejših bh. pesnikih, je pripravil prvo edicijo bošnjaške književnosti; da bi zdaj, petindvajset let po Biserju, kot avtor in urednik "Alefove" izdaje antologije ponudil sliko tistega, kar je najvrednejše v bošnjaški književnosti 20. stoletja.

In na ta način se začenja uresničevati dolgo pričakovana književno-zgodovinska sinteza bošnjaške književnosti," je napisal pokojni Alija Isaković o delu Enesa Durakovića.