V Sarajevu postavljen spomenik kralju Tvrtku I

(Patria) - V Sarajevu je postavljen spomenik enemu najpomembnejših srednjeveških vladarjev Bosne - kralju Tvrtku I Kotromaniću, za dan odprtja spomenika pa je bil izbran današnji 834. obletnica podpisa Listine Kulina bana, najstarejšega dokumenta o bosanski državnosti.

Listina je mednarodni pravni akt, ki ga je bosanski ban Kulin poslal dubrovniškemu knezu Krvašu, da bi uredil trgovinske odnose s takrat najpomembnejšim trgovinskim partnerjem svoje države - Dubrovnikom. Z njo so dubrovniškim trgovcem zagotovili svobodo trgovanja v Bosni brez plačila davkov, hkrati pa jim je zagotovila varnost in povračilo morebitne škode.



To je najstarejši ohranjeni dokument, ki priča o večstoletni bosanski državnosti in eden najstarejših državnih dokumentov med vsemi južnoslovanskimi narodi.

Kotromanić velja za enega največjih srednjeveških vladarjev Bosne. Za seboj je pustil državo, večjo, močnejšo, politično vplivnejšo in vojaško sposobnejšo od tiste, ki jo je podedoval.
Rodil se je okoli leta 1338. Tvrtko, sin Vladislava Kotromanića in Jelene Šubić, je leta 1353 prišel na bosanski prestol kot petnajstletni deček in kot ban vladal Bosni do leta 1377.

Njegova vladavina Bosni v tem obdobju je zaznamovana s stalnimi spopadi z Ogrsko kraljevino, ki si je želela pridobiti bogata bosanska rudna bogastva in izkoreniniti bosanske bogomile. Tvrtko I Kotromanić je bil prvi bosanski vladar, ki si je nadel naziv kralja. To se je zgodilo leta 1377 v Milima pri Visokem. Med svojo vladavino je kralj Tvrtko I Kotromanić iz Bosne in Hercegovine ustvaril spoštovano evropsko državo, ki je doživela politično, kulturno in gospodarsko ekspanzijo.

Kralj Tvrtko I je poseben tudi po tem, da je bil prvi vladar Bosne, ki se je po letih napadov sosednjih držav podal v protinapad. V svojih osvajanjih je bil Tvrtko I več kot uspešen. Pohod na Črno goro je zaključil z osvojitvijo ozemlja vse do Kotora. Nato se je obrnil proti Srbiji in prišel do Sjenice v današnjem Sandžaku. V Milima se je okronal za kralja Srbov, Bosne, Primorja, Humskega dežela, Donjih Krajev, Zahodnih strani, Usore in Podrinja.

Bosna je takrat veljala tudi za gospodarsko velesilo, ki je svoje gospodarstvo gradila na bogatih nahajališčih zlata, srebra, svinca in drugih dragocenih kovin. Kakšna gospodarska sila je bila, najbolje priča kovan zlatnik. Tvrtkov dukat je bil štirikrat večji od osmanskega, imel je 24 karatov, bil je širok štiri centimetre in težak 16 gramov. Ta zlatnik je bil pomemben tudi zaradi simbolike. Na eni strani je bil grb Bosanskega kraljestva s šestimi lilijami in še dvema lilijama ob straneh, na drugi strani pa je bil dvignjen lev, simbol moči njegovega kraljestva. O njegovi moči govori tudi podatek, da ga je Beneška republika, vodilna evropska pomorska sila, vpisala v zlato knjigo častnih državljanov.

Bosanska vojska je sodelovala tudi v kosovski bitki na strani srbskega kneza Lazarja, ki je Tvrtka I prosil za pomoč. Bosanska vojska je zmagala nad turško vojsko na levem krilu, kjer se je borila, in se z neznatnimi izgubami vrnila v domovino. Po tem se je Tvrtko I obrnil k osvajanju hrvaških ozemelj, kjer je napredoval vse do Novigrada, pod njegovo oblastjo pa so bili vsi dalmatinski otoki in mesta razen Zadra in Dubrovnika.

Nepričakovano je umrl 10. marca 1391, na njegovo mesto pa je prišel njegov bratranec Stjepan Dabiša. Tvrtko I je pokopan v cerkvi sv. Nikolaja v naselju Mile pri Visokem.