V Sarajevu okrogla miza 'Vloga žensk v razvoju vakufa: Od zgodovinske dediščine do sodobnih praks'

(Patria) - V okviru 14. prireditve "Dnevi vakufa" v Študentskem centru Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini v Sarajevu je potekala okrogla miza na temo "Vloga žensk v razvoju vakufa: Od zgodovinske dediščine do sodobnih praks".

Organizatorja srečanja sta bila Uprava za verske zadeve Rijaseta Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini ter Vakufska direkcija Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini.

Srečanje je združilo predstavnike Islamske skupnosti, raziskovalce in strokovnjake iz različnih področij z namenom ovrednotenja prispevka žensk k razvoju vakufa skozi zgodovino ter v sodobnih družbenih okoliščinah.

V uvodnih nagovorih so poudarili pomen nenehnega razvoja vakufa kot enega ključnih stebrov družbene solidarnosti, s posebnim poudarkom na vlogi ženske kot aktivne udeleženke v tem procesu.

Direktor Uprave za verske zadeve Rijaseta Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini prof. dr. hafiz Mensur-ef. Malkić je poudaril pomen ohranjanja in izboljšanja vakufske zavesti v skupnosti.

– Upam, da bodo danes dodatno osvetljena določena vprašanja o vlogi ženske Bosanke, Bošnjakinje, muslimanke kot vakife. Vemo, da je naša domovina Bosna in Hercegovina globoko zakoreninjena v zadužbinah oziroma vakufih. Vemo, da je naša tradicija, naša civilizacija močno povezana z vakufi – je poudaril direktor Malkić.

Pojasnil je tudi, da po imenih mest v Bosni in Hercegovini vemo, da so posamezna mesta nastala na vakufskih dobrinah, kot so Gornji in Donji Vakuf, Varcar Vakuf, Kulen Vakuf, Skender Vakuf in mnoga druga.

– Te zadužbine, vakufe so ustanavljali, utemeljevali vakifi - moški, vsekakor pa tudi naše matere in sestre. Torej, velik je prispevek žensk, sicer muslimank, v islamu, naši kulturi in civilizaciji, zlasti pa pri ustanavljanju vakufov v naši domovini Bosni in Hercegovini. Upam, da bodo danes na tej okrogli mizi odprta nova vprašanja in predstavljene nove informacije v zvezi s tem – je dodal Malkić.

Direktor Vakufske direkcije Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini Huso Salihović je poudaril, da sodobni vakufi vse bolj vključujejo ženske kot vakife, kar potrjuje kontinuiteto njihove zgodovinske vloge.

– Namen okrogle mize je pravzaprav opozoriti na pomen žensk pri afirmaciji vakufa, nato njihov prispevek k razvoju in ohranjanju ter s konkretnimi primeri in študijami primerov pokazati, koliko ženske prispevajo predvsem pri uvakufljenju, kasneje pa pri razvoju. Želimo pokazati, da so ženske uvakufljevale nepremičnine, premičnine, pa tudi pisano besedo oziroma dela – je dejal direktor Salihović.

Med prvo sejo je bil poudarek na zgodovinski prisotnosti ženske v vakufskem sistemu, pri čemer so poudarili, da arhivski viri pričajo o pomembnem, a premalo raziskanem prispevku žensk vakif. Posebna pozornost je bila namenjena njihovi vlogi pri razvoju vzgojno-izobraževalnih ustanov, s financiranjem medres, mektebov in drugih oblik izobraževanja.

Odprta so bila tudi vprašanja sodobnega razumevanja vakufa, pri čemer so opozorili na potrebo po dodatnem izobraževanju in krepitvi zavesti o možnostih uvakufljenja, zlasti med ženskami.

Dr. Safija Malkić je ob govoru o ženski vakifi v sodobnem kontekstu poudarila potrebo po krepitvi zavesti o vakufu med ženskami ter poudarila, da obstaja potencial, pa tudi potreba po dodatnem informiranju in vključevanju.

– Ženske so skozi leta pravzaprav pomagale pri uresničevanju velikih projektov. Pomagajo pri uresničevanju velikih hajr-djel in pomembnih projektov v okviru Islamske skupnosti. Ta okrogla miza je priložnost, da se spomnimo in osvetlimo primere žensk, muslimank, Bošnjakinj, ki so uvakufile del svojega premoženja, in da bo njihov primer spodbuda in motivacija za današnje ženske, ki imajo določen del premoženja in razmišljajo, kako ga najbolje izkoristiti in uporabiti, torej za splošno dobro – je poudarila dr. Malkić.

Druga seja je bila posvečena pravnim in družbenim vidikom vakufa, vključno z vprašanjem uvakufljenja zakonske skupne lastnine ter zgodovinskim primerom, ki še danes služijo kot navdih vakifam.

Posebej so izpostavili primere ženskih vakufov iz osmanskega obdobja, pa tudi kontinuiteto te prakse v Sandžaku in širši regiji.

Na okrogli mizi so predstavitve podali: hafiz mr. Hamza Lavić, dr. Sumeja Ljevaković-Subašić, dr. Safija Malkić, direktor Vakufske direkcije Huso Salihović, mr. Amela Trako-Mahmutović, Zehrudin-ef. Hadžić in mr. Denisa Međedović.

V programu so bile predvidene tudi predstavitve prof. dr. Senada Ćemana in dr. hafiza Senaida Zajimovića, ki se danes nista mogla udeležiti, njuni prispevki pa bodo objavljeni v zborniku.

Udeleženci so se strinjali, da je prispevek žensk k razvoju vakufa pomemben, a premalo raziskan in uveljavljen, ter da obstaja potreba po bolj sistematičnem pristopu k dokumentiranju in predstavljanju tega segmenta kulturne in zgodovinske dediščine.