V sarajevskem Ateljeu Figure promovirana fotomonografija 'Iza sedam logora'

SARAJEVO, (Patria) - Fotomonografija „Iza sedam logora: Od zločina kulture do kulture zločina“ je bila sinoči promovirana v Sarajevu v Ateljeu Figure.

Avtorsko delo fotoreporterja Hrvoja Polana, novinarja in pisatelja Viktorja Ivančića ter novinarja in raziskovalca Nemanje Stjepanovića, v izdaji beograjskega forumZFD govori o domovih kulture in objektih kulturne namembnosti, ki so bili med vojnami devetdesetih na območju bivše Jugoslavije spremenjeni v taborišča in mučilne centre.

Novinar in pisatelj Viktor Ivančić je dejal, da je zanikanje zločinov vseprisotno, vendar je to v nekaterih primerih in na nekaterih mestih zagotovo brutalnejše kot drugod. Navedel je primere več taborišč na območju Bosne in Hercegovine ter Hrvaške, kjer so med vojno mučili civiliste, ter opozoril, da na takih mestih danes ni omembe žrtvam, ampak je omemba vojski, ki je sodelovala pri mučenju.

„Vsi govorimo o svojih žrtvah. Vendar moramo začeti govoriti tudi o svojih zločinih. Ker se mora preprosto zgoditi katarza,“ je dejal Ivančić. Dodal je, da so domovi kulture nedvomno služili za zapiranje in mučenje med vojno devetdesetih, saj so kot taki ustrezali s svojo infrastrukturo, vendar je poudaril, da to kolegov in njega ni oviralo, da v vsem ne bi videli tudi neke vrste simbolike.

„Srbski pesniki so devetdesetih prihajali v Krajino in v domovih kulture, na tako imenovanih pesniških večerih, ustvarjali uverturo za tanke,“ je dejal Ivančić in dodal, da so se v istih domovih kulture kasneje dogajala obredna ubijanja, kar se lahko šteje tudi kot obračun s preteklostjo, saj so ti objekti v bivšem sistemu služili emancipaciji družbe.

Profesor s Fakultete za politične vede v Sarajevu Nerzuk Ćurak, ki je prav tako govoril o fotomonografiji na promociji v Ateljeu Figure, je dejal, da je kulturno nasilje morda najnevarnejše, „ker legitimira zločine, preko jezika, religije...“

„Delajo zločine in so prepričani, da delajo pravilno,“ je dejal profesor Ćurak in poudaril, da je knjiga „Iza sedam logora“ zahteva po končanju kulture zanikanja zločinov.

Profesor Ćurak je omenil, da „vsi vemo, da je Biljana Plavšić v Haagu priznala zločine“, vendar je opazil, da tega priznanja ni v šolskih berilih, kar je, kot je dodal Ćurak, napačno, saj bi v primeru, da bi se to priznanje znašlo v šolskih učbenikih, otroci lahko preispitovali tudi vlogo svojih očetov med vojno, tako kot to preispitujejo otroci v Nemčiji.

Fotoreporter Polan je opozoril, da se taborišča, ki jih je fotografiral za potrebe te knjige, nahajajo v žalostnem stanju, kar on prav tako šteje za zanikanje zločinov, kot je, je sporočil, „zanikanje zločinov in molk lokalne skupnosti o dogodkih v teh taboriščih med vojno.“