V RS kazen 600 KM za psovanje in udarce, za zastavo BiH pa od 3 do 15 let zapora!

Kar se že leta dogaja na ozemlju Republike Srbske je popolno kršenje človekovih pravic, kršenje ustave te države, zakonov, na katerih temelji varnost državljanov. V tem bosansko-hercegovskem entitetu so običajna kršenja pravic povratnikov, vdori v domove teh ljudi brez najave in preiskave pod krinko domnevne nevarnosti terorizma, piše novinska agencija Patria.  

Postavljajo se vprašanja, kakšna sredstva ima država v rokah, da se končno ustavi pravnemu divjanju na enem delu ozemlja Bosne in Hercegovine.

Pravkar je bilo objavljeno, da Sejfudinu Tokiću grozi zaporna kazen od treh do 15 let. Tokić je z legitimno državno zastavo BiH z lilijami lani maja priveden in zaslišan v Banja Luki. 

Novinarje napadajo pred kamerami

Spomnimo se, da je bil poleg Tokića v tistih trenutkih novinar Rašid Halilović, ki je bil napaden pred kamerami in mu je bilo onemogočeno delo.

Sodišče je že potekalo za primer napada na novinarja. Halilović je že enkrat bival v Banja Luki. Toda pred sodniki je moral poslušati nove grožnje človeka, ki ga je nekoč, na očeh javnosti, fizično napadel. Sodnica v tem primeru tudi takrat na nove grožnje novinarju ni reagirala. Reagiral je zato novinar, ki je iskal zaščito pri javnosti, novinarskih združenjih, OVSE in OHR.        

Hkrati se je v Višegradu pred kamerami zgodil napad na novinarko N1 Adiso Ibrahimović in snemalca Alena Skorupana. Nasilje nad njima je bilo brutalno, s psovkami in grožnjami ter bahatim udarjanjem z mikrofonom po glavi. To je bilo vsekakor na začetku hujše kaznivo dejanje, nasilnež pa je bil kaznovan le s šeststo markami. In to po hitrem postopku.

Kako je mogoče, da se v Banja Luki grozi in pred kamerami napada novinarja, da se poleg dokazov, kot je posnetek v neposrednem prenosu, določijo postopki, zaradi katerih mora kolega Halilović znova na pot, dolgo nekaj sto kilometrov. In da se na drug brutalen napad na svobodo javne besede takoj odgovori z denarno kaznijo v višini pičlih 600 mark, ki jih je Ravnogorski četniški pokret že izterjal iz proračuna občine Višegrad? Ali to ni poceni poskus pomiritve javnosti?

Kakšno je to pravosodje in čigav je to pravni sistem?

Tokiću zaradi zastave BiH grozi zaporna kazen od treh do 15 let zaradi domnevnega širjenja sovraštva in nestrpnosti. Očitno so v RS izgubili vsakršno možno povezavo z resničnostjo. Tokić je nosil legitimno zastavo BiH, ki so jo davnega leta 1992 na drog pred stavbo v New Yorku izobesili Združeni narodi. Četniki v Višegradu so nosili zastave sosednje države, pri tem pa so bili v uniformah z oznakami fašističnega gibanja.

Entitet brez pravic in pravice

Sodno se v RS preganjajo tudi Matere Srebrenice. Nedavno je bila Hatidža Mehmedović preganjana zaradi domnevnega nezakonitega zbiranja. Šele po odzivu na to javno sramoto je Okrajno sodišče v Srebrenici ustavilo postopek.

Že približno deset let se nana Fata Orlović bori s pravosodnimi vetrnicami Republike Srbske zaradi nelegalno zgrajene cerkve na svojem dvorišču.  

Salih Alijagić, zasebnik iz Trebinja, ki so mu sredi vojne brutalno oropali premoženje, je nedavno doživel šok, ko je bil njegov primer prenesen na drugo sodišče iste stopnje. Če je obstajal problem pristojnosti, bi bilo to treba storiti pred začetkom, ne pa sredi postopka. Odvetniki so slišali za zamenjavo sodnika ali sodnega senata, toda za zamenjavo sodišča sredi postopka se to še nikoli in nikjer ni zgodilo razen v RS.    

Zgodba o entitetnem pravosodju v RS je vse bolj zapletena. Tam vladajo dvojni zakonski standardi, ki smo jih lahko videli na več primerih.  Zaščita človekovih pravic kot da ne obstaja za tiste, ki niso izbrani in čisti narod tega entiteta.

To zadeva tudi najbolj običajne policijske preiskave. Če so storilci nekega zločina Srbi, se temu le redko pripisuje pomen. Nedavni napad na starca povratnika v kraju Rosulje pri Lukavcu Uroša Stojanovića je sprožil plaz obsodb tega dejanja v medijih RS. Ko se je izvedelo, da so bili roparji Srbi, se o tem primeru ni več govorilo. Razširjena tišina je vladala celo, ko je starec podlegel zvečer 14. marca.

Na vse te pravosodne akrobacije pravosodja RS se ne odziva niti mednarodna skupnost, niti med njimi tisti, ki običajno spremljajo sodne procese v imenu pravice in zakona. Začenši s tem zadnjim primerom napada na novinarje. Je tu sploh kakšna zgodba o človekovih pravicah in svoboščinah? Šeststo mark je cena posmehovanja pravni državi in ponižanje javne besede?