V petek se v Stocu začenja kulturni festival Slovo Gorčina

MOSTAR, (Patria) - Ob začetku kulturnega festivala Slovo Gorčina, ki letos poteka od 27. do 29. julija v Stocu, je v Mostarju v Kulturnem centru potekala tiskovna konferenca, na kateri so govorili Gorčin Dizdar, predsednik upravnega odbora Združenja „Slovo Gorčina“, Edim Šator in Adnan Žetica, člana upravnega odbora, ter umetniški svetovalec festivala Nenad Rizvanović.

Gorčin Dizdar je spomnil, da ima kulturni festival „Slovo Gorčina“ zelo dolgo tradicijo. Festival je bil ustanovljen leta 1971 po smrti Maka Dizdarja v njegov spomin in od takrat se je neprekinjeno odvijal, razen v letih 1992-1997. Po lanskem preboju, ko je ob stoti obletnici rojstva Maka Dizdarja festival trajal celih sedem dni, se letos festival vrača k krajšemu, tridnevnemu formatu, vendar ponuja vsebine na visoki umetniški ravni.

Kot ključne dogodke tega festivala je Dizdar izpostavil radijsko predstavo „Orfej sluša radio“ v režiji Pavlice Bajsić Brazzaduro v produkciji dubrovniškega gledališča Marin Držić in Multimedijske kolibe, gostovanje Ottó Tolnaia, enega najpomembnejših regionalnih književnikov, solistični koncert Miroslava Tadića ter razstavo „Slovo Grubača: stećci v sodobni umetnosti“, na kateri bodo razstavljena dela Ajše Beširević, Enisa Čišića, Bora Dizdarja, Edina Durmiševića, Emira Durmiševića, Addisa Fejzića, Danisa Fejzića, Taide Jašarević in Armina Numanovića.

Kot novost festivala je Dizdar omenil novo vizualno identiteto festivala, ki jo je zasnoval Bor Dizdar. Prvič po letu 1991 se bo program festivala odvijal znotraj starega mestnega jedra Vidoškega v Stocu. Posebej je poudaril, da bo v okviru festivala potekala Stolška poletna univerza, katere letošnja tema je poezija Maka Dizdarja, čeprav je cilj govoriti o veliko širših temah.

Edim Šator je poudaril, da je festival afirmacija vsega, kar združuje ljudi, in da je nujno potreben Stocu, ki se, na žalost, najpogosteje omenja kot mesto primer.

Umetniški svetovalec festivala Nenad Rizvanović je navedel nekaj konceptualnih inovacij, ki se bodo razvijale v prihodnjih letih, ob upoštevanju idej festivala, ki so obstajale že od samih začetkov. V tem smislu si bodo prizadevali za svojevrsten eksperiment združevanja zvoka, besedila, gledališča in glasbe, sledili pa bodo poetičnim iskanjem Maka Dizdarja pri združevanju tradicije in avantgarde.

Rizvanović je spomnil, da bodo na letošnjem „Slovu Gorčina“ svoje nove knjige predstavili trije zelo pomembni bosanskohercegovski pisatelji - Faruk Šehić, Damir Ovčina in Ahmed Burić - kot posebno poslastico pa je navedel glasbeno-scensko izvedbo Krležine „Balade Petrice Kerempuha“ v izvedbi Vene Mušinoviča in Mokrih gljiv.

Adnan Žetica je sporočil, da je na tradicionalni natečaj za najboljšo neobjavljeno zbirko poezije prispelo 49 rokopisov iz Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hrvaške in Srbije. Žirija v sestavi Šejla Šehabović, predsednica, Naida Rebronja in Adnan Žetica je med tremi najuspešnejšimi izbrala naslednje tri rokopise: „Kamene gore Spartohorija“ Srđana Sekulića, „Prostori“ Željane Vukanac in „Posljednji mate sa Erazmom“ Vladane Perlić. 

Prva nagrada znaša 1.000 KM in vključuje podelitev kipa Gorčina ter objavo knjige, medtem ko drugi in tretji nagradi znašata 500 oziroma 300 KM. Razglasitev prvonagrajenega rokopisa bo 27. julija.