V Parizu pred 29 leti podpisan Daytonski mirovni sporazum

(Patria) - Na današnji dan pred 29 leti je bil v Parizu podpisan Daytonski mirovni sporazum.

S tem dokumentom se je uradno končala štiriletna vojna, Bosna in Hercegovina pa je bila urejena kot država treh konstitutivnih narodov in ostalih ter dveh entitet - Federacije BiH in Republike srbske.

Glavni akterji mirovnih pogajanj so bili na koncu tudi podpisniki Daytonskega sporazuma - predsednik Republike Bosne in Hercegovine Alija Izetbegović, predsednik Hrvaške Franjo Tuđman in predsednik Srbije Slobodan Milošević, 14. decembra 1995 v Elizejski palači v Parizu.

Vse tri države so nastale z razpadom Socialistične federativne republike Jugoslavije.

- To ni pravičen mir, vendar je pravičnejši od nadaljevanja vojne. V takšni situaciji, kot je, in v takšnem svetu, kot je, boljšega miru ni bilo mogoče doseči - je dejal Alija Izetbegović po slovesnosti podpisa Daytonskega sporazuma v Parizu.

Te besede morda do danes predstavljajo najboljši opis trenutka, v katerem je bil usklajen Mirovni sporazum za Bosno in Hercegovino. V trenutku podpisa je Daytonski sporazum vojno izčrpanim državljanom BiH prinesel dolgo želeni in pričakovani mir.

Hkrati je prinesel tudi povsem novo ustavno ureditev države, o kateri v trenutku podpisa, vsaj kar zadeva navadne državljane v BiH, ni nihče razmišljal v državi, kjer je umrlo več kot sto tisoč ljudi, več kot milijon je bilo pregnanih s svojih domov ali je pobegnilo v druge države, medtem ko so bile hiše, tovarne, šole, fakultete, infrastruktura, kulturni in zgodovinski spomeniki uničeni.

- Ni prinesel niti politične niti ekonomske celovitosti Bosne in Hercegovine. Ni prinesel enotnega glasu Bosne in Hercegovine v Evropski skupnosti oziroma EU niti v mednarodnih okvirih.

Če to analiziramo, potem moramo potegniti črto med tem, kar je bilo, tem, kar je zdaj, in tem, kar čaka Bosno in Hercegovino v prihodnosti.

Seveda je o genezi samega Daytonskega mirovnega sporazuma zdaj nesmiselno v tem delu razpravljati, zakaj ima zelo veliko pomanjkljivosti ali zakaj ni v celoti implementiran na ozemlju Bosne in Hercegovine - je prej dejal Jusuf Pušina, nekdanji minister za notranje zadeve RBiH in svetovalec predsedujočega Predsedstva BiH Alije Izetbegovića.

Nekdanji član Predsedstva Bosne in Hercegovine in minister za zunanje zadeve RBiH v vojnem obdobju Haris Silajdžić je bil tudi član delegacije Bosne in Hercegovine v pogajanjih za Daytonski mirovni sporazum.

Prej je izjavil, da je bil Daytonski mirovni sporazum ustvarjen simbolično v Bosni in Hercegovini, vendar skozi oborožitev, vojake, tanke.

- Ko smo bili sprejeti v OZN 22. maja 1992, je bila to naša zadnja priložnost, da je vojna prepoznana kot agresija na državo, ne le na ozemlje. Dobro je, da nam je to uspelo - je prej dejal Silajdžić.

Največji prispevek k ustvarjanju Daytonskega sporazuma je dal Richard Holbrooke, nekdanji namestnik ameriške državne sekretarke Madeleine Albright, s svojo prisotnostjo pa so ga zagotavljali ameriški predsednik Bill Clinton, generalni sekretar OZN Boutros Boutros-Ghali, nekdanji francoski predsednik Jacques Chirac, takratni britanski premier John Major, generalni sekretar NATA Javier Solana, nemški kancler Helmut Kohl, ruski premier Viktor Černomirdin, pa tudi švedski premier Carl Bildt, ki je bil tudi sopredsedujoči mirovne konference v imenu EU.

Sporazum je sestavljen iz 11 aneksov, med katerimi je tudi Aneks 4 - Ustava Bosne in Hercegovine, s katero je potrjena suverenost, ozemeljska celovitost in neodvisnost Bosne in Hercegovine kot države.

Določeno je, da BiH sestavljata dve entiteti, Federacija Bosne in Hercegovine in Republika srbska, ter da jo sestavljajo konstitutivni narodi, Bošnjaki, Hrvati in Srbi, skupaj z ostalimi. Predpisane so pristojnosti BiH in entitet ter odnosi med institucijami BiH, pa tudi način spremembe Ustave BiH.