V občini Novi Grad odprli razstavo 'Ars Memoriae', spomin na žrtve genocida v Srebrenici

(Patria) - V spomin na tragične dogodke v Srebrenici, ob 29. obletnici genocida, ki se je zgodil 11. julija 1995, je danes v galeriji Občine Novi Grad Sarajevo odprta razstava “Ars Memoriae”.

Gre za reinterpretacijo razstave, ki je bila leta 2015 prvič predstavljena v Spominskem centru Srebrenica v Potočarih, ob obeležitvi 20. obletnice genocida v Srebrenici.

Na razstavi so predstavljena dela umetnikov, ki skozi svoja umetniška dela nudijo vizualno posvetilo in spomin na genocid v Srebrenici. Umetniki, ki so sodelovali pri ustvarjanju razstave in katerih dela so razstavljena, so Danilo Krstanović, Juliett Walker, Elma Čaušević-Mujezinović, Danis Lan Fejzić in Adis Elijas Fejzić.

Postavitev je zasnovana kot kolaž različnih avtorskih senzibilitet, ki se postavljajo v edinstven vizualni koncept. Vsak avtor s svojo osebno in poklicno izkušnjo avtentično govori in pušča svoj zapis o srebreniški, pa tudi o skupni bosansko-hercegovski tragediji.

Otvoritve razstave se je udeležil tudi načelnik Občine Novi Grad Sarajevo Semir Efendić, ki je poudaril, da je ta razstava le majhen prispevek lokalne skupnosti k ohranjanju spomina na genocid v Srebrenici, ter poudaril, da moramo biti močni in stremeti k pravici, hkrati pa imeti zavedanje in moč, da se branimo pred zlom.
„Že nekaj let naša galerija tematsko spremlja 11. julij, datum, ko obeležujemo genocid v Srebrenici. Ta razstava je del tega in majhen prispevek naše lokalne skupnosti ter poskus, da bi vse pomembne datume in dogodke za našo občino in Bosno in Hercegovino ustrezno obeležili.

Včeraj je bil končan velik cvet Srebrenice na krožišču v ulici Džemala Bijedića, verjetno največji po dimenzijah v vsej BiH. To je naš način, da se spomnimo, kaj se je zgodilo v Srebrenici. Mislim, da naša sporočila in to, kar se iz tega učimo, niso povsem popolna. Ne moremo pričakovati, da bo zlo samo sebe premagalo.

Moramo biti močni in si ne smemo dovoliti, da bomo ponižani. Kar se je zgodilo julija 1995, je nauk za vse prihodnje generacije, da si ne smemo dovoliti ali se znajti v položaju šibkosti. Takrat je bilo zlo močnejše in močnejše, dobilo je večji prostor, in da bi ga v prihodnosti preprečili, potrebujemo moč na strani pravice. Pravica, poleg tega, da je ideal, mora imeti tudi moč, da se brani pred zlom,” je dejal Efendić.
Avtor koncepta razstave, znani bh. umetnik Adis Elijas Fejzić, je dejal, da je cilj razstave opozoriti na genocid v Srebrenici, pri čemer je poudaril, da se skozi spomine lahko rodi tudi upanje, da bomo postali boljši ljudje.

„Ta razstava je ena od reinterpretacij izvirne razstave “Umetnost spomina” in to je prvič, da to ponovno delamo pod tem imenom, vendar zdaj v sodelovanju z Galerijo Občine Novi Grad Sarajevo. O Srebrenici ne moremo reči nič drugega, kot da je to tragedija, in to je edina beseda, s katero jo lahko opišemo, vendar nobena beseda ni dovolj dostojna. Kaj pa lahko umetnik stori, kot da o tem govori prav zaradi spomina in da se skozi ta spomin rodi tudi neko upanje, da bomo vsi v tem prostoru in našem trikotniku, če ne celo širše, postali boljši drug do drugega,” je dejal Fejzić.

Dodal je, da gre za dela več avtorjev, ki sodelujejo v celotnem konceptu in ki so vsi na svoj način spregovorili o Srebrenici.

„Imamo Danila Krstanovića, ki je dobesedno prenesel odziv in refleksijo, ki se dogaja po genocidu, kjer so na njegovih fotografijah zabeleženi trenutki, ko ljudje kažejo bolečino, ki nikoli ne mine. To je dokument o bolečini. Pri Danisu imamo abstrahiran pristop prikaza bolečine, trpljenja in spomina skozi grafiko.

Juliett in Elma sta to naredili skozi skulpture in instalacije. Jaz sem z asistenco Gorana Lizdreka ustvaril lirično metaforo, predvsem za bolečino žensk, ki so ostale žive po izgubi mož, sinov, bratov. Mislim, da smo postavili razstavo, ki na različne načine govori o istem, in vsak izmed nas umetnikov govori o nekaterih različnih stvareh, ki sestavljajo celoten kompleks te bolečine,” je izjavil Fejzić.

“Dolga je noč”

Ena od umetnic, kiparka Elma Čaušević-Mujezinović, s svojimi deli pripoveduje zgodbo o čakanju ljubljenih, upanju, želji, a na koncu tudi o surovi resnici, da tisti, ki jih čakajo, ne bodo prišli.

„Tukaj sem razstavila več del. Ena instalacija prikazuje ritual pitja kave, ki se imenuje ‘Dolga je noč’. Neposredno se naslanja na našo tradicijo pitja kave in specifičnost obračanja ene skodelice, obrnjene navzdol, če bi kdo slučajno prišel. V tem primeru je ta tradicija predstavljena na nekoliko bolj grozljiv način glede na naslov ‘Dolga je noč’.
Vidimo mater, ki čaka. Sprva čaka, da se sinovi, očetje, možje in družina vrnejo s tega dolgega pohoda smrti. Kasneje, ko čakanje ni izpolnjeno, čaka, da se najdejo njihovi ostanki, nato pa čaka tudi svojo smrt, da bi se jim pridružila,” je rekla Elma.

Juliet Walker, umetnica iz Velike Britanije, je prav tako prispevala k razstavi in predstavila svoja dela ter svoje videnje Srebrenice in življenja ljudi, ki so ostali in preživeli genocid.

„Groza vsega, kar se je zgodilo v Srebrenici, je nepopisna in težko jo je pretvoriti v umetnost, saj mora biti nekaj globokega in iz srca. Jaz sem se osredotočila na to, kako je živeti 29 let brez nekoga. Ne na sam dogodek, ampak na ta proces.
Eno delo, ki je razstavljeno, govori o tem, kako je izgubiti moža. Jaz tega ne vem, lahko pa si predstavljam, da je telo takrat prazno in težko hkrati. Drug vidik tega dela govori o tem, da govoriš z nekom, ki si ga izgubil, da govoriš z njegovo dušo na nek način. Drugo delo predstavlja 29 sveč, ena sveča je večja od ostalih in predstavlja mater ter govori o tem, kako bi bilo izgubiti sina. Sin ostane v spominu, iste oblike, istih let, medtem ko mati stara, sin pa ostane vedno enak,” je rekla Walker.

Razstava bo odprta do 22. julija 2024, vsak delovni dan med 10. in 16. uro. Vstop na razstavo je prost.