V Nemčiji narašča število napadov na priseljence

Rezultati najnovejše raziskave, ki jo je v sredo objavila nemška vlada, kažejo, da ksenofobija in število napadov na priseljence naraščata po vsej državi.

Razmere so še posebej kritične v vzhodni Nemčiji. Največ napadov na priseljence se zgodi v zveznih deželah Mecklenburg-Prednja Pomeranija, 58,7 na milijon prebivalcev, Saški, 51,9, in Brandenburgu, ki beleži 51,9 napada na milijon prebivalcev. Stopnje nasilja nad imigranti so znatno nižje na zahodu države, kjer se v povprečju zgodi 10,5 napada na milijon prebivalcev, piše Index.hr, poroča NAP.

Ti podatki so članico socialdemokratske stranke Iris Gleicke prisilili, da je zahtevala odločne ukrepe za zajezitev desničarskega ekstremizma. Primerjajoč najnovejše dogodke z nasiljem nacistov, ki so nosili rjave uniforme, je Gleicke pozvala vzhodne Nemce, naj prenehajo ignorirati nasilje nad priseljenci.

- Mi, vzhodni Nemci, moramo stvari vzeti v svoje roke in se odločiti, ali bomo zaščitili svoja mesta in vasi ali jih bomo prepustili rjavi nočni mori. Družba ne sme obračati pogleda pred napadi na ljudi ali sežiganjem zatočišč za priseljence. Za vzhodno Nemčijo je veliko na kocki - je dejala Gleicke za Deutsche Welle.

Merklova pod plazom kritik

Raziskava je pokazala tudi, da vzhod za preostalo državo zaostaja po povprečni življenjski dobi, dohodkih in zdravstvenem stanju svojih prebivalcev, kar bi lahko bil eden od razlogov za naraščanje nestrpnosti do priseljencev.

Takšno družbeno razpoloženje je privedlo do nagle rasti priljubljenosti protipriseljenske desničarske stranke AfD, ki je na lokalnih volitvah v več nemških zveznih deželah prejela velik delež glasov. Del javnosti za razmere v državi krivi kanclerko Angelo Merkel, ki neomajno brani svojo politiko do priseljevanja. Proti donedavno zelo priljubljeni političarki je spregovoril tudi del velikih medijev, tako da politični kolumnist Christoph Hasselbach Merklovo obtožuje, da je "Nemčijo spremenila v velik eksperiment, katerega posledice bodo čutile tudi prihodnje generacije".

- Nemcev nihče ni vprašal, ali si to želijo ali so pripravljeni na potrebne finančne in kulturne žrtve. Težko je natančno opredeliti ta občutek, da v lastni državi nisi več doma. Mnogi politiki bodo ta občutek nelagodja zanikali ali svetovali, naj ga vsak zadrži zase, vendar ga vsekakor ne bodo spremenili v politično vprašanje - piše Hasselbach za Deutsche Welle.

Številne nevladne organizacije po svetu pozivajo k zaustavitvi vala nasilja nad priseljenci. Ti so le ljudje, ki bežijo pred vojno v svojih državah in za svojo družino iščejo mir, piše NAP.