V nedeljo obeleževanje 24. obletnice trpljenja zapornikov na Korićanskih skalah

Pred 24 leti je bilo na lokaciji Korićanske stijene ustreljenih 200 moških, zapornikov, večinoma Bošnjakov, ki so bili zaprti v prijedorskih taboriščih, 21. avgusta 1992. pa so jih pripeljali na to lokacijo, piše bh. novinska agencija Patria.

- Tukaj menjamo mrtve za mrtve in žive za žive - s temi besedami so pripadniki interventnega voda policije RS iz Prijedora zapornike postrojili na robu prepada, jim ukazali, naj pokleknejo, in jim streljali v hrbet, nato pa so telesa zapornikov padala v brezno, globoko več kot 300 metrov. Da bi bili prepričani, da nihče ne bo preživel, so streljali in metali bombe na telesa v breznu. 

V organizaciji Zveze zapornikov v Bosni in Hercegovini bo v nedeljo, 21. avgusta 2016, ob 11. uri obeležena 24. obletnica grozljivega zločina nad zaporniki na lokaciji Korićanske stijene (gora Vlašić, občina Kneževo – Skender Vakuf).

Masaker na Korićanskih skalah je preživelo 12 oseb, katerih pričevanja so prispevala k temu, da je bil del odgovornih procesuiran in kaznovan ter da je resnica o tem zločinu zabeležena. Vse žrtve tega zločina še vedno niso najdene. Še vedno se išče 80 odstotkov skeletnih ostankov. Telesa ubitih zapornikov so bila prenesena in zakopana na drugih lokacijah, o čemer pričajo tudi posnetki Službe javne varnosti Prijedor, nastali 4. septembra 1992, vendar odgovorni za ta zločin in tisti, ki so sodelovali pri premikanju teles (pripadniki policije RS in Civilna zaščita iz Skender Vakufa) še vedno molčijo o lokaciji tega množičnega grobišča.

Za zločin na Korićanskih skalah so bili pred MKSJ in Sodiščem BiH obsojeni: Darko Mrđa na 17 let zapora, Damir Ivanković na 14 let, Gordan Đurić na 8 let, Ljubiša Četić na 13 let, Zoran Babić na 22 let, Milorad Škrbić na 21 leto, Dušan Janković na 21 leto, Željko Stojnić na 15 let, Saša Zečević na 23 let, Marinko Lepoja na 23 in Radoslav Knežević na 23 let zapora.

V znak spomina na brutalno ubite zapornike bodo zbrani z roba pečine vrgli 200 vrtnic, vse z namenom ohranjanja žive kulture spomina in memorializacije.