V Memorijalnem centru "Veljaci" je potekala kolektivna dženaza za tri ubite civiliste iz Bratunca

BRATUNAC, (Patria) - Več kot 2.000 vernikov je v nedeljo v Memorijalnem centru "Veljaci" molilo kolektivno dženazo za tri identificirane civilne žrtve množičnih zločinov, ki so bili storjeni v Bratuncu med agresijo 1992-1995.

Družinski člani in prijatelji so se poslovili od svojih najdražjih: Rifet (Rešo) Salihović, rojen 1949; Šemso (Hamid) Zukanović, rojen 1949; in Munir (Hamed) Tahić, rojen 1971, vsi rojeni v Bratuncu, umorjeni v brutalnih napadih na bošnjaške vasi leta 1992, je sporočil BMG.

Na območju Bratunca je bilo ubitih več kot 715 bošnjaških civilistov. Družine in organizacije za iskanje pogrešanih še vedno iščejo približno 300 pogrešanih, na pokopališču v Veljacih pa je bilo do zdaj pokopanih 304 identificiranih trupel. Družine in združenja svojcev žrtev že vrsto let zahtevajo pospešitev identifikacij, da bi priče in preživeli udeleženci dogodkov iz devetdesetih let dočakali dostojanstven pokop žrtev.

Trinajsto kolektivno dženazo je vodil tuzlanski mufti Vahid-ef. Fazlović, ki je v svojem nagovoru vernike pozval, naj se spominjajo zločinov, naj nanje opozarjajo, da se ne bi ponovili, ter da s svojimi sosedi gradijo stabilno prihodnost v Bosni in Hercegovini, ki jo morajo graditi skupaj kot državo vladavine prava.

V imenu družin umorjenih Bošnjakov je Admir Golić iz Bratunca prebral pismo, v katerem je med drugim zapisano: "Mi, tukaj na Drini, smo odločeni, da bomo večno ostali na zemlji naših mater in očetov, naših pradedov. Da bomo varovali njihove grobove. Odločeni smo, da bomo gradili prihodnost z drugimi narodi in verami. Želimo Bosno in Hercegovino kot državo enakih pravic in možnosti. Vendar ponavljamo, živimo v zavezi, ki smo jo dali našim najdražjim, katerih kosti danes pokopavamo v grobove: ne bomo se odrekli Bosni in Hercegovini; ne bomo se odrekli Drini; nikoli ne bomo pozabili storjenega genocida in nikoli ne bomo prenehali iskati vojnih zločincev. Želimo graditi prihodnost. Odločeni smo, in najboljša potrditev tega so naši otroci, ki danes tukaj obiskujejo šole in fakultete, kljub odprti diskriminaciji, ki se izvaja nad nami."