V mandatu Nikšićeve vlade izgubljenih 10.068 delovnih mest, število upokojencev narašča, vse več se zadolžujejo

Konec februarja 2026. je razlika med številom zaposlenih in številom upokojencev v Federaciji BiH znašala le 76.115 delavcev več. Medtem ko število zaposlenih upada ali stagnira, število upokojencev narašča.

Konec februarja je število zaposlenih znašalo 542.080, število upokojencev pa 465.965.

Samostojni poslanec Admir Čavalić je včeraj med razpravo o delu vlade FBiH za leti 2023 in 2024 primerjal število zaposlenih iz maja 2023 (vlada FBiH na čelu z Nerminom Nikšićem je bila oblikovana aprila 2023), ko je znašalo 541.084, v tretjem letu iste vlade pa je število večje le za 996 oseb.

»Ko potegnemo črto, to pomeni, da je v času mandata te vlade, bodisi zaradi njihovega nedela ali dela, ali nekih okoliščin EU kriz, naj si vsak razlaga po svoje, nastalo le 996 novih delovnih mest. Če pogledate strukturo teh delovnih mest, so v kantonih v javnem sektorju, kar pomeni, da je zelo velika verjetnost, da je od teh skoraj 1.000 novih delovnih mest večina v javnem sektorju. To je črta dela te vlade FBiH,« je dejal Čavalić.

Dejal je, da je prejšnja vlada FBiH, ki jo je vodil Fadil Novalić, zabeležila rast za 90.000 delovnih mest.

Prvi večji padec števila zaposlenih je bil po uvedbi nedeljskega dela v novembru 2024 v FBiH, nato pa po zvišanju minimalne plače s 619 na 1.000 KM v začetku leta 2025. Od takrat do danes je 10.068 manj zaposlenih. Število zaposlenih novembra 2024 je bilo 552.148.

Razmerje med zaposlenimi in številom upokojencev v FBiH je 1,16, medtem ko je evropsko povprečje 1,7. S povišanjem pokojnin in znižanjem stopnje prispevkov od julija 2025 vlada FBiH iz proračuna pokriva manjkajoči del denarja. Tako je na primer v letu 2024 iz proračuna nakazala 512 milijonov KM za izplačilo pokojnin.

Mesečna rast števila upokojencev ob tem trendu stagnacije števila zaposlenih je breme tudi za vlado FBiH. Ukrepi in uredbe, ki so jih sprejemali v letu 2025 pod pretvezo ohranjanja delovnih mest, niso obrodili želenega rezultata. Čeprav bodo delodajalci sami rekli, da v FBiH primanjkuje delovne sile, po evidenci brezposelnih ne bi mogli tako reči.

To je še posebej opazno v gostinstvu in storitvenih dejavnostih, hkrati pa se povečujejo kvote za tuje delavce.

Dolgoročno se brez rasti javne porabe in ustvarjanja novih delovnih mest v realnem sektorju ter brez novih naložb ne bo nič bistveno spremenilo.

Z vse večjimi socialnimi dajatvami, izplačili pokojnin in drugimi nadomestili se vlada FBiH že zadolžuje za stotine milijonov mark. Samo za pokojnine bo namenjenih 4,4 milijarde KM, kar predstavlja več kot polovico celotnega proračuna. Od prispevkov za PIO je predviden priliv sredstev v višini 3,3 milijarde KM, medtem ko bo več kot milijarda KM nadomeščena neposredno iz proračuna. Načrtovano zadolževanje vlade FBiH v tem letu je 2,3 milijarde KM.

MMF že leta opozarja oblasti na vseh ravneh, da je nujno zmanjšanje javnega sektorja, racionalizacija javne uprave in digitalizacija čim več procesov.

Vendar MMF vedno pozabi, da je javni sektor volilna baza vladajočih strank, zato nihče ni pripravljen na reze in odpuščanja.