V kongresu ZDA soglasno sprejeta resolucija o Srebrenici

Predstavniški dom kongresa ZDA je soglasno sprejel Resolucijo o Srebrenici, s katero je zločin iz julija 1995. opredeljen kot genocid, poroča bh. novinska agencija Patria.

Resolucija predstavniškega doma številka 310 potrjuje, da so politike agresije in etničnega čiščenja, ki so jih izvajale srbske sile v Bosni in Hercegovini, pomenile zločin genocida, ter obsoja vse izjave, ki izpodbijajo ta izraz. Prav tako poziva k prepoznavanju neizpodbitnih znakov genocida v prihodnjih konfliktih in k preprečevanju tovrstnih zločinov, zlasti ob upoštevanju konfliktov v Srednjeafriški republiki, Burundiju in Siriji.

Resolucijo je sredi junija predlagal republikanski kongresnik in član Komisije za varnost in sodelovanje v Evropi Christopher Smith iz New Jerseyja. V govoru pred predstavniškim domom je Smith dejal, da je mednarodna skupnost skoraj soglasna, ko dogajanje v Srebrenici imenuje genocid.

- Ta teden se ustavimo, da bi se poklonili pogumnim Bošnjakom, ki so trpeli in umrli, bili so žrtve genocida. Ta teden mi, ljudstvo Združenih držav Amerike, moški in žene dobre volje po vsem svetu, izražamo najgloblje sožalje in spoštovanje materam in preživelim družinskim članom, ki so doživeli neizrekljivo žalost in izgubo, ki je čas nikoli ne bo pozdravil - je dejal Smith.

Navedel je, da so vojaki bosanskih Srbov pred 20 leti sistematično ubili več kot 8.000 ljudi na območju, ki je bilo razglašeno za "varno območje ZN".

- Ubili so ženske in otroke muslimanske vere, še posebej pa so želeli pobiti odrasle moške. Ta brutalna umorstva niso bila storjena v boju, temveč proti neoboroženim in nemočnim ljudem, ki so jih nizozemski mirovniki prepričevali, da se jim ne bo nič zgodilo, če se predajo - je dejal Smith.

Dejal je, da so bile enote ZN z Resolucijo Varnostnega sveta 836 zavezane k zaščiti civilistov, tudi z uporabo sile, a ko je prišel trenutek za to, so nudili zelo malo odpora, ker so imeli vojaški poveljniki za primarni cilj zaščito enot ZN, ne pa civilistov.

- Vsi so se prestrašili. V takšni operaciji je lahko umreti. Kolikor mi je znano, nismo bili poslani v Srebrenico, da bi zaščitili enklavo, temveč kot nekakšni opazovalci - je Smith citiral enega od vojakov ZN, ki je bil v Srebrenici. Izrazil je razočaranje nad takšnim razvojem dogodkov.

- Ti mirovniki so postali opazovalci genocida, kmalu pa so bili več kot to. Namreč, 13. julija so nizozemski mirovniki Srbom izročili bosanske muslimane, ki so pri njih poiskali zaščito. Gledali so, kako so moške ločevali od žensk in otrok, ta proces pa je bil v Bosni že znan kot zanesljiv znak smrtne nevarnosti. Nihče nikoli več ni videl ali slišal za te moške - je dejal Smith.

Smith je kolegom pripovedoval o izpovedih žrtev genocida, ki jih je osebno slišal od preživelih. Resolucija vsebuje osem točk:

1.) Potrjuje se, da nasilje in etnično čiščenje, ki so ga v Bosni in Hercegovini od leta 1992 do 1995 izvajale srbske sile, spadajo pod definicijo genocida po 2. členu Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida.

2.) Obsodba vseh izjav, ki zanikajo ali postavljajo pod vprašaj izraz "genocid" v zvezi s Srebrenico.

3.) Od Odbora za preprečevanje zločinov se zahteva, naj se nauči lekcij iz Srebrenice, da bi preprečil prihodnje zločine, zlasti v zvezi s Sirijo, Burundijem in CAR.

4.) ZDA se spodbuja, naj nadaljuje in okrepi podporo ozemeljski celovitosti in neodvisnosti Bosne in Hercegovine, miru in stabilnosti v Evropi ter pravici vseh ljudi, da se ne glede na nacionalno, rasno, versko ali etnično ozadje vrnejo v svoje domove in uživajo demokracijo, vladavino prava in gospodarske priložnosti ter da spoznajo usodo pogrešanih sorodnikov in prijateljev.

5.) Priznavajo se dosežki Mednarodne komisije za pogrešane osebe (ICMI) in ta organizacija se pohvali za pomoč BiH ter najdbo približno 90 odstotkov pogrešanih po zločinu v Srebrenici in 70 odstotkov pogrešanih v celotnem konfliktu v BiH.

6.) Pohvali se aretacija in izročitev sodišču v Haagu vseh oseb, obtoženih vojnih zločinov, zločinov proti človečnosti, genocida in kršitev Ženevske konvencije, zlasti aretacija Radovana Karadžića in Ratka Mladića, ki sta pomagali okrepiti mir in spravo med državami regije in njihovimi državljani.

7.) Priznava se, da je v nacionalnem interesu ZDA, da osebe, odgovorne za zločine in kršitve pravic in običajev vojne, odgovarjajo za svoja hudodelstva, ter da je treba delu Mednarodnega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo nuditi stalno podporo, dokler se vsa sojenja in pritožbeni postopki ne končajo.

8.) Izreče se spoštovanje tisočem ubitih ljudi v Srebrenici, v Bosni in Hercegovini, julija 1995. Prav tako se izreče spoštovanje tujim državljanom, vključno z državljani ZDA, ter posameznikom v Srbiji in Bosni in Hercegovini, pa tudi v regiji, ki so tvegali in v nekaterih primerih izgubili življenje v obrambi človekovih pravic, svoboščin ter spoštovanja etnične identitete brez diskriminacije.