V kolo, kadar hočeš, iz kola, ko te spustijo: Kad je Ivanićev predsednik Milorad Dodik

Piše: Sead Omeragić

Nedavna izjava Mladena Ivanića, člana Predsedništva BiH, da ga ne zanima stanje v Federaciji BiH je razburila javnost, saj je prišla v nizu njegovih radikalnih stališč.

Ivanić je to rekel kot predsedujoči Predsedništva države BiH. S tem se je predstavil skoraj kot nekakšna entitetna podružnica v najvišjem državnem organu BiH.

Če je Ivanić član Predsedništva BiH iz Republike Srbske, potem je njegov predsednik Milorad Dodik. Ivanićeva vodstvena pozicija v državi in ta njegova sekundarna pozicija v entitetu pojasnjujeta mnoge zanj nesrečne okoliščine.

Izkazalo se je, da je s tem njegovo vedenje dirigirano in pogojeno z diktati iz RS. Če potuje izven BiH in se pogovarja z drugimi državniki, ali se predstavlja kot ekspozitura RS ali prvi človek BiH? Ali so njegova stališča kot predsedujočega in prvega človeka v BiH v resnici stališča entiteta, ki ni omenjen niti v Ustavi niti v Smernicah in prioritetah zunanje politike BiH.

Ivanić se je nedavno sestal z Johannesom Hahnom, komisarjem za širitev EU, in Jean-Claudom Junckerjem, predsednikom Evropske komisije. Edino, kar je iz teh pogovorov prenesel v javnost BiH, je bilo opozorilo, da brez zaprtja OHR in odhoda tujih sodnikov iz Ustavnega sodišča BiH ne bo dobila statusa kandidatke in začela pogajanj. Tudi njegovemu predsedniku Dodiku so problem tujci.

Kot da hkrati vstop v Evropo ni pod popolnim vplivom istih tujcev. Evropski voditelji so, kot nobeni državi doslej, potrdili pomoč pri izpolnjevanju vprašalnika Evropske komisije za BiH. Verjetno je jasno tudi Ivaniću, na čigava vrata trka.

Absurdno je, da Ivanić želi v Evropo, medtem ko njegov dejanski predsednik Dodik stori vse, da bi to državo naredil odvisno od Srbije, Rusije, pred kratkim pa skoraj tudi od avstrijske radikalne desnice.

Posledica Dodikovih dejanj so tujci v institucijah BiH. Ker Dodik ne neha deliti te države, govoriti o umiku pristojnosti, secesijah, groziti in izsiljevati lastno državo, nato pa nenehno zmagovati na volitvah in referendumih, je tudi Zveza za spremembe, sodeč po Ivaniću, stopila po stopinjah svojega predsednika.

Če opozicija v Zvezi za spremembe v RS uporablja Dodikov radikalizem kot sredstvo, potem ni možnosti za kakršne koli spremembe. Tako kot pri nedavnem referendumu, ko so bili le prva in druga spremljevalka Dodikove politike. Ali obstaja izhod?

Kje je potem rešitev? Ivanićevi nenadni radikalni nastopi se lahko zdijo tudi kot zadnja obramba pred obupnim gospodarskim stanjem in ogromno zadolženostjo RS, ki je dvakrat večja od Federacije BiH. Zanimivo je stališče opozicije v RS. Želijo razpravo o Sodišču BiH, ker ne stori ničesar proti Dodiku. Navajajo afere, ki jih je povzročil in drastično oškodoval RS in BiH.

Hkrati se Dodik obnaša, kot da ga to ne zadeva, in jim daje prav. Le da ne reče: Jaz sem vam vse to govoril. Na isti način radikalno nastopa tudi šef SDS Vukota Govedarica, ki zahteva nov referendum o pravosodju, spet v okviru Republike Srbske.

V Federaciji ne razumejo teh iger in poskakovanj radikalizmov v RS, zato jih odločno zavračajo. Opozicija bi se z novim referendumom zoperstavila tistemu razveljavljenemu Dodikovemu referendumu, čeprav je to neizvedljivo.

S tem opozicija, tako kot Dodik, govori edinim jezikom, sprejemljivim za svojo javnost – z izsiljevanjem in grožnjami, četudi le za notranjo uporabo. Nedavno je v eni TV debati Ivanić ponosno izjavil, kako so bili njegovi predniki na strani antifašizma.

Ivaniću lahko rečemo, da je četnik, vendar se v tej državi že dolgo ničesar ne more preprosto in enostransko razlagati. Posebna dilema je, ali je Ivanić s svojimi radikalnimi izjavami pripravljen nadomestiti Dodikov politični odhod, ki se že dolgo nakazuje, a se redno odlaga?

Če so Ivanićeva radikalna stališča izsiljena, potem le potrjuje, da je za večino Srbov v Republiki Srbski edini vžigalnik, ki sproži radikalno vedenje do institucij in države, katere so oni več kot enakopraven del? Krog bi se spet sklenil, tako da bi v RS lahko gledali variacije na temo variacij: V kolo, kadar hočeš, iz kola, ko te spustijo.