V imenu levov, ki so nam dali svobodo, razvijte bosanske zastave in prižgite sveče za umrle sanje velikosrbskega nacionalizma!

Napisal: Rasim Belko

Jutri je 1. marec, eden najpomembnejših datumov v dolgi zgodovini države Bosne in Hercegovine. Na ta dan je naša država obnovila svojo neodvisnost. O zgodovinskem pomenu in sami politični borbi, ki je predhodila referendumu o neodvisnosti, je bilo vse povedano.

Vendar pa se en vidik pogosto potisne v kot, nekje na rob govorov in čestitk. Ta vidik pa je bil najpomembnejši predpogoj za izvedbo referenduma in za obnovo neodvisnosti bosanske države.

Ta predpogoj se kaže v pripravljenosti pogumnih sinov in hčera Bosne in Hercegovine, da tvegajo vse, kar imajo, najsvetejše – življenje, družine, svobodo – in pripravijo teren za obnovo neodvisnosti. Mnogi bodo rekli, da je referendum plod razpada Jugoslavije in velikosrbskih teženj, vendar je to le delno res.

Kajti če ne bi bilo pripravljenosti in odločnosti domoljubov, političnih voditeljev, pa tudi drugih levov in vizionarjev, in če bi te okoliščine poudarjale to pripravljenost, kdo ve, v kakšni državi bi danes živeli.

Resna naloga je bila odločiti se in organizirati referendum, vzdržati se vseh pritiskov srbske politike in operativcev, ki so na vse možne načine želeli bodisi preprečiti referendum bodisi njegove rezultate dovolj oblatiti, da ne bi bili sprejeti. Toda poleg tega bremena je vsak posameznik, ki se je v tistih mesecih boril za neodvisno Bosno in Hercegovino, živel z možnostjo, ki se je kasneje tudi uresničila, odprto agresijo tistih, ki jim je neodvisnost BiH pokvarila sanje o veliki Srbiji.

Zato je treba nenehno ponavljati, da se referendum ni zgodil slučajno, da nam pravice izbire med svobodo v lastni in ujetništvom v tuji državi ni nihče dal, ampak so se za to priložnost borili naši sonarodnjaki v tistem času, ponavljam, tvegajoč vse, kar so imeli.

In zavedali so se, da je referendum le odločitev o neodvisnosti naše države, njena obramba pa bo šele sledila. Zato je treba te sonarodnjake, bosanske leve in levice, postaviti v ospredje, ko govorimo o neodvisnosti, kajti medtem ko so mnogi sanjali o jugoslovanskem bratstvu, so oni na terenu ustvarjali pogoje za obrambo Bosne in Hercegovine ter bosanstva.

Narod Bosne in Hercegovine je bil neoborožen, država pa institucionalno podhranjena za obrambo svoje neodvisnosti, saj je takrat še formalno obstoječa SFR Jugoslavija storila vse, da bi oslabila možnosti Bosne in Hercegovine.

In zato nam mora biti jasno, da nismo obstali zaradi pomoči Nata, ZN, Zahoda ali koga tretjega, ampak zaradi tistih pogumnih, ki so v ilegali kovali načrte in iskali sredstva za obrambo Bosne in Hercegovine. Žalostno je zato, ko berem današnje „strokovnjake“, kako analizirajo vlogo prvega predsednika Alije Izetbegovića in patriotov okoli njega pri obrambi države.

Predsednik Izetbegović in vsi patrioti tistega časa so začeli iz nič in ustvarili državo, tisti, ki jih danes kritizirajo, ne morejo očistiti 40 centimetrov snega v popolni svobodi. Ne morejo zaščititi državne televizije, institucionalno podrivajo državo, a govorijo o času, o katerem očitno malo vedo ali nočejo vedeti.

In patrioti s začetka 90. let niso le izbojevali neodvisnosti, ustvarili Armade in MUP RBiH, zaščitili dober del ozemlja, kamor so se zatekli pregnanci, ampak so postopoma razvijali ofenzivno moč in omogočili, da se je general Mehmed Alagić in njegovi borci povzpeli na vrh Vlašića, general Atif Dudaković pa se je iz obkolitve izvil in prišel blizu Banje Luke. Nič od tega ni prišlo čez noč in brez resne žrtve vsakega posameznika.

Zaradi njih imamo danes svojo, neodvisno Bosno in Hercegovino. Zaradi njih se moramo zavedati, da mora biti vsak od nas v vsakem trenutku pripravljen dati vse od sebe, kot so bili oni v začetku 90. let. Tudi oni so imeli takrat „trojke“, kot jih imamo danes!

Ne smemo danes verjeti, da države ni mogoče izgubiti, mogoče je, in nismo daleč od tega. Kajti mi, ki danes živimo v Bosni in Hercegovini, prelahko verjamemo tujim predstavnikom, ne glede na to, od kod prihajajo, in pozabljamo, da so večina njih svoje države dobili s podpisi, mi pa smo za svojo dali očete, matere, brate, sestre…

In v imenu naših levov in levic jutri razvijmo bosanske zastave, pokažimo bosanski inat, naj vsak ve, da je država Bosna in Hercegovina večna, njeni sovražniki pa minljivi. Kajti resnično se imamo s čim ponositi.

Mimogrede, ker je režim Milorada Dodika 1. marec razglasil za dan žalosti v entiteti Rs, in imajo za čim žaliti, ker so njihove žrtve bile zaman, patrioti Bosne in Hercegovine, prižgite sveče za umrle sanje velikosrbskega hegemonizma!

Srečen vam Dan neodvisnosti Bosne in Hercegovine!