Na Hrvaškem primanjkuje tisoč mest za zapornike, načrtovana gradnja petih zaporov

(Patria) - V preiskovalnem zaporu je 45 odstotkov oseb, odvzetih prostosti, kar je skrb vzbujajoča statistika, zaradi katere namerava Ministrstvo za pravosodje, upravo in digitalno transformacijo Hrvaške povečati kapacitete zaporniškega sistema in ga modernizirati.

Načrtovana je gradnja petih novih zaporov, o tem pa je v oddaji "Studio 4" na HRT-u govoril direktor Uprave za zaporniški sistem in probacijo Zvonimir Penić.

Povedal je, da so naloge izvrševanja kazni od posebnega interesa za Hrvaško.

- Na Hrvaškem je organiziranih 14 zaporov, šest kaznilnic, zaporniška bolnišnica in dva vzgojna zavoda. Vsi ti kazenski organi imajo lahko v svojem sestavu organizirane oddelke polodprtega in odprtega tipa - je pojasnil Penić.

Dodaja, da je poseben zapor v Gospiću, ki ima dva oddelka - polodprtega in odprtega, tako da je, kot pravi, nekoliko podoben kaznilnici.

Zaprti pogoji izvrševanja kazni pomenijo višjo stopnjo fizične in tehnične zaščite, v polodprtih in odprtih pogojih pa je večja svoboda gibanja oseb, odvzetih prostosti, in tam so storilci, ki so odslužili večji del kazni ali tisti, ki so storili blažja kazniva dejanja.

- Imamo tudi dva vzgojna zavoda, v katerih se izvršuje vzgojni ukrep za vzgajanke v Požegi in za vzgajance, mladoletnike v Turopolju. Vzgojni ukrep lahko najkrajši traja šest mesecev, najdaljši pa tri leta, in ga sodišče ponovno preuči - dodaja Penić.

Poudarja, da vse ženske prestajajo kazen v kaznilnici v Požegi, kjer se nahaja tudi oddelek za porodnice.

- Otroci z materjo lahko tam bivajo tri leta, izjemoma še šest mesecev, če bo materi v tem obdobju potekla kazen ali ji bo izrečen pogojni odpust - navaja.

Toda, kot pravi, se tu vključi Zavod za socialno skrb, kar ne pomeni, da bo vsaki materi ostal otrok.

Penić poudarja, da so razen zaporniških objektov v Zagrebu in Splitu, vsi drugi objekti zaporov in kaznilnic zgrajeni v začetku 20. stoletja.

- To so spomeniki kulture, kjer so potrebni obsežni arhitekturni posegi. Ti prostori kličejo po naložbah - ugotavlja Penić.

Namen bivanja v zaporu je dvojni. Na eni strani se mora zapornik usposobiti za življenje v skladu s socialnimi normami, hkrati pa zaščititi družbo pred najhujšimi storilci kaznivih dejanj - ki bodo na koncu vsi izpuščeni na prostost.

Penić navaja, da je v načrtu gradnja treh velikih kaznilnic in v vsaki od njih je mogoče namestiti okoli 400 oseb, odvzetih prostosti.

- Podpora lokalne skupnosti je pomembna, saj če je nimate, se zapori ne morejo graditi. Pomembna je izmenjava virov, pa tudi spoznanje, da delo v zaporu ni nekaj strašnega.

Nedavno je bil podpisan tripartitni sporazum med občino Perušić, liško-senjsko županijo in ministrstvom. Tam je teren najbolj pripravljen.

Do konca meseca naj bi bili podpisani nepovratna sredstva Razvojne banke Sveta Evrope, ki se bodo uporabila za izdelavo projektne naloge, arhitekturnega načrta, ki bi služil tudi za dve naložbi v osiješko-baranjski in sisaško-moslavinski županiji - je dejal Penić.

Poudaril je, da se v zaporih ne povečuje število medzaporniškega nasilja, napadov na uslužbence, ter dodaja, da so vložili v zagotavljanje varnosti, da bi preprečili napade na uslužbence.

Penić je dejal tudi, da zaporniški sistem ne skrbi za migrante, ampak v njem končajo tihotapci migrantov.

Dodaja, da poleg tega, kar omogoča Kazenski zakon, delo za splošno dobro in pogojni obsodbi, od nedavnega obstaja tudi elektronski nadzor, ki se uporablja, ko je zapornik pogojno odpuščen in za preiskovalni zapor na domu.

Penić je na koncu zaključil, da Hrvaški primanjkuje okoli 1.000 mest za zapornike, saj je trenutna kapaciteta okoli 4.000, zapornikov pa okoli 5.000.