V Egiptu so se začeli posredni pogovori med Izraelom in Hamasom o premirju v Gazi

(Patria) - Izraelski in Hamasovi pogajalci so danes v egipotskem mestu Sharm el-Sheikh začeli posredne pogovore o končanju dvoletne vojne v Gazi in izmenjavi talcev.

Gre za doslej najkonkretnejši poskus dogovora, vendar še vedno obstaja veliko ovir, ki bi lahko preprečile dosego trajnega premirja.

Na primer, ni jasno, kako natančno bi izgledal izraelski umik iz Gaze, ali bo Izrael po dogovoru res prenehal z bombardiranjem, kaj se bo zgodilo, če Hamas ne bo privolil v razorožitev, in kdo bo sploh upravljal Gazo po vojni.

Pogovori so bili organizirani v pospešenem tempu po tem, ko je Hamas privolil v izpustitev izraelskih zapornikov in sprejel nekatere pogoje iz t.i. Trumpovega načrta v 20 točkah, ki predvideva večfazni umik izraelskih sil in vzpostavitev mednarodne arabske-muslimanske misije, zadolžene za demilitarizacijo Gaze.

Ameriški predsednik je to potezo Hamasa razlagal kot znak resnične pripravljenosti na mir in takoj pozval Izrael, naj začasno ustavi bombardiranje, da bi omogočil varno izmenjavo talcev.

Kljub temu pozivu pa so izraelske sile nadaljevale z napadi. Palestinske oblasti trdijo, da je bilo med vikendom v zračnih napadih ubitih najmanj 70 civilistov, vendar tudi, da so izraelske enote na terenu ostale v obrambnih položajih brez novih ofenziv.

Po Trumpovi objavi na družbenem omrežju Truth Social, je Izrael privolil v "začetno linijo umika", ki naj bi omogočila prvo fazo izmenjave talcev. Ko bo Hamas soglašal, je dejal Trump, bo premirje "takoj stopilo v veljavo" in se bo začela izmenjava talcev in zapornikov.

Glede na zemljevid, ki ga je Trump objavil, bi izraelske sile obdržale okoli 70 odstotkov ozemlja Gaze, torej približno ves prostor, ki so ga nadzorovale pred začetkom operacije "Gideonova kočija II".

Takšen predlog je v nasprotju s prejšnjimi poletnimi pogovori, v katerih se je govorilo o umiku na samo 1,6 kilometra od meje, zato obstaja dvom, da bi ga Hamas lahko zavrnil.

Trump trdi, da gre za začetni korak, ki naj bi omogočil izpustitev talcev. Hamas bo želel dobiti zagotovila, da bo umik izveden do konca. Vprašanje nadzora nad Gazo po vojni se v tej fazi pogajanj zaenkrat ne bo odpiralo.

Združene države so v Egipt poslale posebnega odposlanca za Bližnji vzhod Steva Witkoffa in Trumpovega zeta Jareda Kushnerja, izraelsko delegacijo pa vodi minister za strateška vprašanja Ron Dermer, tesen Netanyahov sodelavec.

Hamasovo delegacijo vodi Halil al-Haja, piše izraelski portal Ynet. Gre za enega od voditeljev Hamasa, ki je bil tarča atentata v Dohi.

Hamas bo v zameno za izpustitev izraelskih talcev domnevno zahteval izpustitev 250 palestinskih zapornikov, med njimi tudi nekdanjega vodjo Fataha Marvana Bargutija, ki jih je Izrael že prej zavrnil izpustiti. Izmenjava bi potekala postopoma, pod nadzorom Mednarodnega odbora Rdečega križa.

Po mnenju bivšega poveljnika izraelske mornarice Eliezera Maroma, na pogajanja zdaj vplivata dve močni sili - Združene države, ki poskušajo prisiliti Izrael, da sprejme mirovni načrt, ter islamistično-arabski blok pod vodstvom Turčije, ki ima vpliv na Hamas.

Marom v analizi za Jerusalem Post poudarja, da bo Ankara zaradi lastnih interesov v Washingtonu poskušala pritisniti na Hamas, da sprejme dogovor.

Izrael se danes nahaja v zelo neugodnem mednarodnem položaju in praktično mu je edini zaveznik Washington. Trump to izkorišča kot sredstvo pritiska na Netanyahua, pri čemer mu ponuja slamico rešitve – možnost, da sprejetje načrta prikaže kot lastno zmago.

Trump je v pogovoru za Axios priznal, da je sporočil Netanyahuu, da "nima izbire", kot da sprejme ponujeni načrt.

- Rekel sem: "Bibi, to je tvoja priložnost za zmago", ter dodal, da bodo ZDA "povrnile izgubljeno mednarodno podporo Izraelu".

Veliko ameriških Judov ne odobrava izraelskega ravnanja v vojni v Gazi, pri čemer 61 odstotkov pravi, da je Izrael zagrešil vojne zločine, štirje od desetih pa pravijo, da je kriv za genocid, po anketi, ki jo je izvedel Washington Post.

Po drugi strani pa Netanyahu poskuša pustiti vtis, da Izrael pogajanja vodi iz pozicije moči. V sobotni javni izjavi je dejal, da je država "na robu velikega dosežka", pri čemer je poudaril, da bodo v prvi fazi izpuščeni vsi talci, izraelske sile pa bodo obdržale ključne položaje v Gazi.

Napovedal je, da bi izpustitev lahko sledila med judovskim praznikom Sukot, ob opombi, da bo "v drugi fazi Hamas razorožen in Gaza demilitarizirana - diplomatsko ali vojaško".

Takšne izjave odražajo dvoumno stališče Izraela, ki na eni strani privoli v pogajanja, na drugi pa obdrži možnost nadaljevanja vojne.

Hamas vztraja pri popolnem umiku Izraela, odpravi blokade, izpustitvi vseh palestinskih zapornikov in mednarodnih varnostnih garancijah - zahtevah, ki jih Netanyahu zaenkrat ni pripravljen sprejeti. Hamas tudi ni jasno sporočil, da privoli v razorožitev.

Ključna točka spora ostaja vprašanje zaporedja potez. Hamas zavrača izpustitev talcev brez jasnega in zavezujočega dogovora o popolnem umiku izraelskih sil, medtem ko Izrael vztraja, da mora demilitarizacija predhoditi vsaki politični rešitvi.

Netanyahu meni, da mora izraelska vojska obdržati varnostni pas ob meji Gaze in proti Egiptu, dokler se, kot pravi, "ne odstrani grožnja terorizma".

Hamas pa se boji, da bi Izrael po izpustitvi talcev lahko obnovil vojaško kampanjo, zato bo zahteval trdne mednarodne garancije, da se to ne bo zgodilo.