V devetih javnih podjetjih v FBiH 1.674 zaposlenih brez razpisanega natečaja

SARAJEVO, (Patria) - Ured za revizijo institucij FBiH je v svojem poročilu, objavljenem ta mesec, objavil podatke o zaposlovanju v devetih javnih podjetjih v obdobju od 2014. do 2016. leta. Skupno je bilo zaposlenih 2.282 novih delavcev, od tega 1.674 delavcev sprejetih brez razpisanega natečaja, piše agencija Patria. Največ zaposlenih je v JP Elektroprivreda BiH, in sicer 652, od tega 420 brez razpisanega natečaja. V BH Telecomu je bilo zaposlenih 277 delavcev, od tega 212 brez natečaja. JP Autoceste Mostar je sprejelo 195 delavcev brez enega samega razpisanega natečaja. 

 

Tabela, objavljena v poročilu Ureda za revizijo institucij FBiH

Glede na predložene podatke, prikazane v tabeli, je očitno, da so javna podjetja v obravnavanih letih intenzivno zaposlovala nove delavce.

- Vodstvo se je pri zaposlovanju odločalo za manj pregledne načine zaposlovanja, predvidene z internimi akti. Namreč, čeprav so z internimi akti predvideli možnost zaposlovanja preko javnega oglaševanja, je revizija ugotovila, da je bil ta v praksi eden najredkejših načinov zaposlovanja. Pomembno je izpostaviti tudi dejstvo, da podatkov o številu zaposlenih v javnih podjetjih, preko natečaja ali na kakšen drug način, nimajo pristojne institucije, torej Vlada FBiH in pristojna ministrstva - navajajo iz Ureda za revizijo institucij FBiH.

Glede na podatke, pridobljene iz javnih podjetij, je zaposlovanje kandidatov na podlagi prispelih prijav prisotno v skoraj vseh javnih podjetjih iz vzorca.

- Namreč, gre za zaposlovanje, ki ni potekalo na podlagi javnega natečaja/oglasa, temveč izključno na podlagi individualnih prijav za delo, ki so prispele, kot so navedli sogovorniki, na različne načine v javna podjetja (protokol, e-pošta, spletne strani). Od devetih podjetij iz vzorca, samo eno podjetje ni izvajalo zaposlovanja preko prispelih prijav. Pomembno je omeniti, da večina podjetij, ki so izvajala zaposlovanje na podlagi prispelih prijav, na svojih spletnih straneh ni nudila preglednih informacij o možnostih zaposlovanja preko prijav. V navedenih okoliščinah vsi zainteresirani in brezposelni niso imeli enak dostop do informacij, s tem pa tudi ne do delovnega mesta - navaja poročilo. 

Po tem, ko je Vlada FBiH sprejela moratorij na zaposlovanje, ki se je med drugim nanašal tudi na javna podjetja FBiH, so javna podjetja imela možnost (po sklepih Vlade FBiH) izvajati zaposlovanje, ob predhodni odobritvi Vlade FBiH. Revizija je ugotovila, da so javna podjetja v obravnavanih letih revizije to možnost pri zaposlovanju izkoristila.

- Takšen način odobravanja zaposlovanja v javnih podjetjih je bil netransparenten za širšo javnost, glede na to, da je korespondenca o odobritvi zaposlovanja potekala izključno med javnim podjetjem, pristojnimi ministrstvi in Vlado FBiH. Brezposelni in širša javnost so razpolagali le z informacijami, da je v veljavi moratorij na zaposlovanje, oziroma da nimajo možnosti zaposlitve v javnem sektorju, dokler traja moratorij (ki se je kontinuirano podaljševal).

Ured za revizijo institucij FBiH je zaključil, da zakonska regulativa ne zagotavlja preglednosti zaposlovanja v javnih podjetjih v FBiH, kot tudi, da ne obstaja ustrezen nadzor nad zaposlovanjem v javnih podjetjih.