V čigavih rokah bo bosansko-hercegovski telekomunikacijski operater, ki bo nadzoroval elektronska plačila?

V Bosni in Hercegovini politični uradniki nikakor ne dojamejo bančnega sektorja kot resnega državnega vira, piše novinarska agencija Patria.

Strokovnjaki opozarjajo, da je treba okrepiti domače banke, urediti to področje tako, da bo imela država vso korist in da bo zaščitila državljane BiH.

Adisa Omerbegović – Arapović, makroekonomistka, ki odgovarja na vprašanja novinarske agencije Patria, pravi, da država glede na dajatve in takse, torej plačilni promet, po njenem mnenju ni dovolj izkoristila možnosti za zaščito interesov državljanov.

- Prvič, te provizije so visoke, postavlja se vprašanje, kako visoke te provizije dejansko morajo biti in ali obstaja kakšna regulacija, ali obstaja nečigav monopol. Postavlja se vprašanje, zakaj država ni obdržala možnosti nadzora nad plačilnim prometom, tako da bi sama pobirala nagrade ali kakršne koli dajatve iz plačilnega prometa – pravi Omerbegović – Arapović.

Prav tako se v gospodarstvih v razvoju internetna in mobilna penetracija štejeta za večjo od bančne, kar telekomunikacijskim podjetjem omogoča boljše trženje finančnih produktov za svoje stranke, glede na lažji dostop do njih, pojasnjuje ta strokovnjakinja.

- Kot še en razlog se navaja, da telekomunikacijski operaterji ne trpijo zaradi slabega ugleda propada bank po letih 2008-2009, s čimer si puščajo prostor za privabljanje uporabnikov v mlajših segmentih ob ustvarjanju podobe „bančništva brez bank“.

Posledično bo konvergenca med bankami in telekomunikacijami vse bolj dinamična.  

- Da bo gotovinsko plačevanje v prihodnosti imelo vse manjšo težo, govori dejstvo, da v nekaterih državah sveta že dolgo obstaja trend upadanja njegovega pomena – navaja Omerbegović-Arapović.

V nasprotju s tem pa trend spletnega plačevanja postaja vse bolj razširjen. Tako sta dve nordijski podjetji za e-plačila nedavno napovedali, da bosta prodani tujim podjetjem.

Namreč, 25. septembra je Nets, podjetje za plačila s sedežem na Danskem, napovedalo, da bo prodano za 5,3 bilijona dolarjev, Bambori, podjetje za plačila s sedežem na Švedskem, pa je v juliju prejelo ponudbo v višini 1,7 bilijona dolarjev.

Nordijski prebivalci so že dolgo navajeni plačevati s kartico, zdaj pa to lahko počnejo tudi s telefonom. Njihove vlade so bile tudi pionirke pri zagotavljanju spletnih storitev. Ker vse več maloprodajnih poslov postaja spletnih, so podjetja za plačila postala zelo privlačne tarče. 

Tako nekatere telekomunikacijske družbe postajajo banke, da bi uspele pri e-plačilih. V Pakistanu se je Telenor leta 2015 soočil z obvezno ponovno registracijo vseh aktivnih kartic SIM in ta sicer drag proces spremenil v priložnost za zagotavljanje bolj sofisticiranih mobilnih finančnih storitev, zahvaljujoč dodatnim podatkom, ki jih ima o uporabnikih – pojasnjuje Omerbegović-Arapović.

Operaterji so spoznali, da morajo za uspeh pri ustvarjanju možnosti za zagotavljanje finančnih storitev veliko vlagati, ali pa morda sami postati banke. Na primer, v Franciji namerava Orange leta 2017 lansirati Orange Bank, mobilno-osredotočeno maloprodajno banko, ki ponuja tekoče in varčevalne račune, kredite in plačilni promet. Drug primer telekomunikacijske družbe, ki kupuje banko, je Telenor Pakistan, ki je kupil preostalih 49 % Tameer Bank, s čimer je ta postala v celoti v lasti skupine Telenor. 

- Gotovinsko plačevanje zagotovo ne bo izginilo v bližnji prihodnosti, vendar je jasno, da že dolgo obstaja zamenjava, ki postaja vse pomembnejša na področju plačevanja. Kot je razvidno iz primerov razvitih držav, elektronsko plačevanje postaja trend, ki se širi po vsem svetu, telekomunikacijske družbe pa lahko igrajo pomembno vlogo v tem procesu.

Zato se postavlja vprašanje, ali je to namen prihodnjih telekomunikacijskih družb? Če je, potem to odpira še pomembnejše vprašanje – v čigavih rokah bo naše telekomunikacijsko podjetje, ki bo nadzorovalo elektronska plačila? – poudarja Omerbegović-Arapović.