V Bijeljini slovesno odprta obnovljena mošeja Ahmed-age Krpića

(Patria) - Obnovljena mošeja Ahmed-age Krpića v Bijeljini je danes slovesno odprta v prisotnosti velikega števila gostov iz verskega, političnega in družbenega življenja Bosne in Hercegovine ter vernikov.

Slovesnosti se je udeležil reisul-ulema Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini Husein-ef. Kavazović, ki je poudaril, da so mošeje in templji „božje hiše“ na Zemlji in da je njihova naloga, da ljudi držijo povezane z njihovim Gospodarjem, da ohranjajo to sveto vez, da izgrajujejo ljudi in v njih razvijajo pozitivne potenciale, ki jih nosijo v sebi; da jih vzgajajo na načelih visoke morale.

„Koga potem motijo mošeje in templji, kdo jih ruši?! Brez dvoma jih rušijo ljudje zatemnelih umov, ki zaradi svojega sovraštva in teme ne vidijo dobrote, ne prepoznajo draguljev, ne opazijo sijaja. Kajti tisti, ki jih vzgoji mošeja, so pravi dragulji, okraski človeške vrste, najboljša bitja. Prav mošeja je prispevala k temu, da je medsebojna komunikacija med ljudmi odprta in srčna. Zato iskreno upamo, da hudobni ljudje ne bodo več imeli priložnosti uresničevati svojih temnih načrtov. Upam, da jim bomo vsi skupaj stopili na pot,“ je dejal reisul-ulema.



Poudaril je, da bolj ko bo mošeja aktivna, več življenja bo v njej, lepše in plemenitejše bo to mesto, življenje v njem pa boljše in slajše.

„Naj ne bo tujka v lastnem mestu. Tujka bo, če je ljudje tega kraja ne bodo obiskovali, spoštovali in skrbeli zanjo. Naj se v njenem prostoru slišijo ihtenje spokornikov in glasovi tistih, ki slavijo Boga Vsemogočnega. In glasovi otrok, ki bodo odraščali v njenem naročju in zrasli v velike ljudi. In naj se v njej zbirajo pobožni verniki in dogovarjajo, kaj je najnujneje storiti za dobro človeka, dobro tega mesta in dobro celotne dežele. Vabim vse dobre ljudi Bijeljine, naj se jim pridružijo pri tem in naj se moč združi. Ne glede na versko ali katerokoli drugo pripadnost. Tako bomo sposobni uresničevati velike cilje – za dobro vseh,“ je med drugim sporočil reisul-ulema Husein-ef. Kavazović.

Reisul-ulema je mošejo razglasil za odprto in vakuf Islamske skupnosti.

To mošejo je konec 18. stoletja zgradil ugledni bijeljinski trgovec Ahmed-aga Krpić, za njeno vzdrževanje pa je v vakuf podaril več trgovin v Janjica čaršiji, ki je bila v celoti porušena v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Mošeja Ahmed-age Krpića je bila do tal porušena 13. marca 1993, ko so bile porušene tudi preostale tri bijeljinske mošeje in mesdžid Janjica. Islamska skupnost si je po agresiji na Bosno in Hercegovino prizadevala obnoviti vse porušene mošeje.

„Na današnji dan smo neizmerno veseli, zaradi veselja ljudi, s katerimi delimo njihov občutek. To je veličasten podvig, saj odpiramo še eno mošejo v Bijeljini,“ je dejal tuzlanski muftija dr. Vahid-ef. Fazlović.

Muftija je opozoril tudi na tri sporočila teh dni, poroča mina.

„Odpiramo mošejo, ki je bila porušena v težkem času za naš narod. Spomniti se moramo tistega časa in ravnanja ljudi, ki so bili rušilno razpoloženi. Drugo sporočilo je, da smo mošejo znova zgradili v novem, lepšem času. Pri gradnji te mošeje je sodelovalo veliko graditeljev, vsem smo hvaležni. In danes, kot tretje sporočilo, želim opozoriti na pomen tega dne, da smo zbrani, ne razdeljeni v tem mestu v veselju, da smo dočakali, da je mošeja Ahmed-age Krpića spet hiša vere, džemata, Bošnjakov muslimanov v tem mestu, v katero bodo prihajali, ker jo nujno potrebujejo. Tako je bilo pred 200 leti, tako je tudi danes,“ je poudaril muftija.

Od leta 1993 do 1998 je bilo na mestu Krpićeve mošeje parkirišče in improvizirana tržnica. Spomladi 1992 so vanjo vdrli Arkanovi možje, jo opustošili in se „zmagonosno“ fotografirali. Na dvorišču mošeje so ubijali ljudi. Nasproti mošeje, v hiši mesarja Redžepa, je bilo v kleti ubitih 17 ljudi, pred hišo pa so bili ubiti trije civilisti, ki so jih Arkanovi možje po smrti brcali. Vse je zabeleženo na fotografijah ameriškega fotoreporterja Rona Haviva.

„Lepo nas je videti zbrane na dvorišču te lepe mošeje. Opozoriti moramo na dejstvo, da je bilo v okolici te mošeje ubitih več ljudi, da so določene formacije vstopile v mošejo in se zmagonosno slikale. Z eno besedo, zločinci. Toda danes ne bomo o njih, danes govorimo o našem veselju. Nekateri so govorili, da bomo tukaj usahnili, nismo, tu smo in gradimo, vračamo lepoto Bosne in Hercegovine, ki združuje vse ljudi,“ je izjavil Emir Musli, predsednik Medžlisa Islamske skupnosti Bijeljina.

To je šesta obnovljena mošeja na območju Medžlisa Islamske skupnosti Bijeljina in druga v mestu Bijeljina. Preostali dve bijeljinski mošeji sta v zadnji fazi obnove, en mesdžid je v uporabi, drugi pa čaka na rekonstrukcijo.

„Zavedamo se sporočila Vzvišenega Boga, da je gradnja in vzdrževanje mošej znak vere in bogaboječnosti, zavedamo se tudi dejstva, da je v vsakem trenutku našega življenja zelo pomembno biti v skupini tistih, ki gradijo in zgrajeno vzdržujejo. To je velika čast in znak, da smo na pravi poti. Vera pomeni delati dobro, ne glede na to, kako majhno se zdi. Včasih se nam zdi, da je delo majhno in da ne moremo dati več od sebe, vendar Allah najbolje ve, da tudi to majhno delo ustvari velike stvari. Vsak da od sebe malo, to malo pa proizvede veliko, v tem primeru pa z gradnjo in obnovo mošej vsi skupaj gradimo močan in stabilen džemat, združen v dobrem,“ je dejal Samir-ef. Camić, glavni imam Medžlisa Islamske skupnosti Bijeljina.

Refik Lendo, podpredsednik entitete FBiH, je poudaril, da se danes iz Bijeljine „pošiljajo sporočila, da Bošnjaki govorijo resnico, da ne bodo pozabili, vendar se ne bodo maščevali, ampak želijo živeti skupaj“.

„To okolje je nekaj, kar je manjkalo temu prostoru. Ta prostor brez mošeje, spominjamo se ga takšnega, se ni ujemal s tem okoljem. To je pravo okolje Bijeljine, njenega ljudstva. Cerkve, mošeje, sinagoge so naš okras. Naše mošeje so kraji, kjer se uči islam, nato pa naj verniki živijo islam v Bijeljini, v Bosni in Hercegovini, živeti islam pa pomeni imeti empatijo do svojega soseda. Živeti islam pomeni pomagati svojemu sosedu, imeti empatijo do povratnikov, do starih in onemoglih. Odraz demokracije je, da imamo vsi enake pravice in obveznosti v Bijeljini in v vsakem našem kraju,“ je dejal Lendo.