'V BiH je treba ponovno vrniti tuje sodnike in tožilce'

Piše Armin Aljović

---

Predsednik Visokega sodnega in tožilskega sveta BiH Milan Tegeltija je pozval člane VSTV-ja, naj se zberejo in z enotnim nastopom in delom odgovorijo na izzive, ki v zadnjih dneh pretresajo krovno pravosodno institucijo v Bosni in Hercegovini. Po tem, ko je Žurnal objavil posnetek o vpletenosti Tegeltije - prvega moža pravosodja BiH - v korupcijsko afero, se je Tegeltija poslužil preizkušene taktike in celotno zadevo od sebe poskušal odmakniti na način, da je novinarski članek ocenil kot „pritisk na pravosodje.“

Tegeltija je izjavil: „Udomačil se je konstanten proces diskreditacije članov VSTV-ja. Vsa naša demokratična nesoglasja želijo izkoristiti v namen prepirljanja. Obstaja neka politično-parapolicijska skupina, ki vodi agresivno in intenzivno kampanjo proti VSTV-ju, ne da bi izboljšali stanje v pravosodju in boj proti korupciji. Tam so drugi nameni. Želijo prevzeti nadzor nad pravosodjem. Tega ne smemo dovoliti.“

Vsakič, ko se sodniki in tožilci v BiH znajdejo v središču škandala, ki ga javnosti predstavijo novinarji, in to se zgodi pogosto, dobimo odgovor, da gre za pritisk na pravosodje. Čeprav Tegeltija zelo nedvoumno trdi, da „obstaja neka politično-parapolicijska skupina, ki vodi agresivno in intenzivno kampanjo proti VSTV-ju ... da bi na ta način prevzeli nadzor nad pravosodjem“, ni jasno, ali Tegeltija misli tudi na tiste politično-parapolicijske skupine, ki so na čelo VSTV-ja pripeljale tudi njega, kljub kazenski ovadbi, ki jo je zoper njega vložil - ne Nermin Alešević, gospodarstvenik iz Velike Kladuše, ki je nazadnje posnel Tegeltijine afinitete do zlorabe uradnega položaja - temveč kazensko ovadbo, ki jo je zoper Tegeltijo pred leti vložil drug gospodarstvenik, Džavad Haznadar. Haznadar je namreč Tegeltijo obtožil, da je kot sodnik v Banja Luki omogočil rop njegove zasebne lastnine v Laktaših. Kljub tej ovadbi in dokazom, ki jih je Haznadar predložil, je bil Tegeltija imenovan na čelo VSTV-ja, zahvaljujoč izključno temu, ker so „politično-parapolicijske skupine, ki vodijo agresivno in intenzivno kampanjo proti VSTV-ju, ne da bi izboljšali stanje v pravosodju in boj proti korupciji, temveč da bi prevzele nadzor nad pravosodjem“, odstranile Haznadarjevo ovadbo, dokler Tegeltija ni dobil čelne funkcije v VSTV-ju.

Ne obstaja niti ena kolikor toliko verodostojna domača in mednarodna institucija v Bosni in Hercegovini in svetu, ki ne bi opazila najbolj neposrednega vpliva politike na pravosodje v BiH. Številna poročila mednarodnih organizacij govorijo o sodnikih, tožilcih, policistih kot političnih kadrih, ki so instrumentalizirani v pravosodne institucije Bosne in Hercegovine z nalogo varovanja strankarskih funkcionarjev. Kaj je na primer „preganjani srbski kader Tegeltija“ storil, da na čelo tožilstva ne bi prišla Gordana Tadić, ki je v najbolj neposrednih sorodstvenih vezeh z nekaterimi ključnimi možmi HDZ-ja?

V obrambo Tegeltije je stopil Milorad Dodik, predsedujoči Predsedstva BiH. Sporočil je: „V primeru Tegeltija ni resnice. To je preganjanje srbskih kadrov. To je del atmosfere, ki jo lahko vsak dan vidimo v Sarajevu.“ Dodik po svojih pristojnostih ne more vedeti, ali je Tegeltija storil kaznivo dejanje, zato njegove politične izjave, razen tega, da so predvidljive, najgrublje posegajo v pravosodje. Tegeltija tokrat ni pozval, da naj člani VSTV-ja „se zberejo in z enotnim nastopom in delom odgovorijo na izzive, ki v zadnjih dneh pretresajo krovno pravosodno institucijo v Bosni in Hercegovini.“

Samo iz tega razloga, in samo v tem okolju, v katerem so tožilci in sodniki v BiH odmaknili od profesionalizma in dovolili politični vpliv na pravosodje, je Dragan Čović, takratni minister za finance, danes predsednik HDZ-ja, lahko izognil zaporu po omogočanju ropa več milijonov mark državnih davkov. Ali, samo iz tega razloga, in samo v tem okolju je Kemal Čaušević, nekdanji direktor Uprave za indirektno obdavčenje BiH, lahko še vedno na prostosti, čeprav je obtožnica zoper njega prvotno govorila, da je omogočil rop sto milijonov KM javnega denarja. Ali, samo iz tega razloga, in samo v tem okolju je Ivica Ćurić, ob živih tožilcih, lahko bil imenovan za direktorja v Autoceste FBiH, potem ko je njegova zasebna gradbena firma državi ostala dolžna milijone KM davkov.

Tako skorumpirano bosanskohercegovsko pravosodje, od katerega je odvisna kakovost življenja državljanov BiH v celoti, se lahko reformira samo, če v tožilstva in sodišča v BiH ponovno pridejo mednarodni tožilci in sodniki in prečistijo pravosodni sistem od temeljev do strehe.