V BiH ni vojna, da nas 'mediatorji' spravljajo, vodijo nas v 'legitimen' razpad države!

Foto: A. Čorbo-Zećo

---

V Bosni in Hercegovini ni vojna, celo uradniki tako tuji kot domači pošiljajo jasna sporočila, da vojne ne bo. Torej, o kakšni spravi govori Dragan Čović, pa tudi politike, ki zastopajo njegove interese, kot je Zveza za boljšo prihodnost Fahrudina Radončića, ki pozivajo k spravi Bošnjakov in Hrvatov, da bi se neutraliziral Milorad Dodik!?

Tovrstna manipulacija najbolj škodi Bošnjakom in vsem Bosancem, ki se tako počutijo v tej državi, uradnim politikam pa zavezuje roke v ključnih trenutkih, ki bodo določili prihodnost Bosne in Hercegovine. Kako naj bi morebitne sankcije, uvedene Miloradu Dodiku in nekaterim podjetjem, ki podpirajo njegovo rušenje ustavnega reda, predstavljale zadoščenje za Bošnjake, da bi v tem ozračju pristali na izsiljevanja Čovića in mirno razdelili Bosno?

Narodi v BiH niso vojskujoče se strani, niso v nobenih sporih, razen politične narave, in zagotovo sta na sceni dva tabora – tisti, ki popolnoma razume pomen volilne reforme, ki mora biti v skladu z vsemi civilizacijskimi normami, in tisti, v katerem se poskuša z manipulacijami pomagati Čoviću, da postane suvereni vladar in mogotec, ki bo s poudarjanjem legitimnega zastopanja onesposobil BiH za kakršen koli nadaljnji napredek.

Počasi nas uvajajo v 'legitimen' razpad države in sistem, o katerem leta sanjajo – koncept sestavljene države, ki ga skozi projekt s Srbijo in Hrvaško leta uresničujejo.

SNSD je formalno postal zastopnik interesov HDZ, pa tudi obratno, saj se skozi medije in v pogovorih z diplomati jasno razbere potreba po poudarjanju, da 'sankcije' Dodiku ne bodo prinesle nič dobrega.

A že je znano Dodikovo stališče o volilnem zakonu, ki sporoča: „Dogovorite se vi v Federaciji, mi pa bomo podprli,“ s čimer se je pridružil množici tistih, ki menijo, da je volilni zakon vprašanje dogovora HDZ in SDA, kar je popolnoma napačna teza.

Dodik bo odgovarjal za to, kar počne, Bošnjaki pa nimajo nobene potrebe, da se 'spravljajo' s Hrvati na način, da jim dovolijo legitimno zastopanje in zakonsko uvedejo apartheid v BiH. Da lahko Bošnjak glasuje samo za Bošnjaka, Hrvat za Hrvata in Srb za Srbina, in da imajo poleg tega skozi domove narodov možnost za vsakršne blokade. Pa kaj bi to bilo drugega kot razpad države! Delitve je treba ustaviti, ne pa jih poglobiti in povzročiti nove tožbe proti BiH v Strasbourgu.

Fahrudin Radončić kot mediator meni, da BiH potrebuje nek nov Washingtonski sporazum, nato pa bo lahko rekel, da je SDA dobila, kar je zahtevala – muslimansko filižansko državo. Pri tem vsakodnevno poslušamo, da se je SDA nekaj dogovorila, morda tudi je, vendar je dolžnost tistih, ki takšne zgodbe plasirajo, da nam do konca pojasnijo, kaj in na kakšen način je dogovorjeno in kakšen je njihov odgovor na takšno stanje? V interesu ohranitve celovitosti in polne suverenosti BiH je dolžnost probosanskih strank, da to ustavijo, ne pa samo govoriti o tem, kako se že vse ve. Javnost ne ve!

„Vse to govorim samo iz enega strateškega razloga – izjemno pomembno je, da SBB nadaljuje s svojim opozicijskim delovanjem na državni ravni. Zelo pomembno je, da smo mediatorji in udeleženci zbiranja celotne opozicije ter krepitve njene vloge pri reševanju najbolj občutljivih vprašanj,“ je nedavno dejal Radončić na kongresu SBB.

A opozicija se je že zbrala, podpisali so tudi dokument, vendar je vtis, da ni konkretnih potez, razen da SBB, pa tudi NIP, še vedno stojita pri stališču, da Bošnjaki ne smejo voliti nikogar razen Bošnjaka in da razumeta prizadetost Dragana Čovića.

Legitimno zastopanje, kot ga promovirata Konaković in Radončić, samo na različnih ravneh in v različnih mehanizmih, bi praktično pomenilo, da je glas enega Hrvata vreden enako kot pet glasov nehrvatov v Federaciji BiH.

In zdaj ravno v času praznovanja obletnice ustanovitve UZP-ovske t. i. Hrvaške skupnosti Herceg-Bosne sredi Mostarja predsednik HDZ BiH Dragan Čović izraža željo po „vračanju zaupanja med Hrvati in Bošnjaki“, mediatorji pa napovedujejo 'spravo'!?

A sprava bi pomenila popuščanje Draganu Čoviću v zvezi z njegovimi namerami uvedbe diskriminatornega etničnega načela v volilni zakon BiH in zagotovitev zmage kandidatu HDZ za predsedstvo BiH.

Kot je opazil tudi Vojin Mijatović, podpredsednik SDP, posamezniki v mednarodnih krogih, pa tudi v teh naših bosanskih, menijo, da bi morala biti bosanska javnost zadovoljna s sprejetjem sprememb kazenskega zakonika BiH s strani OHR, medtem ko bi se 'legitimno' naredila trdnjava etničnih skupnosti!? Kaznovan je tako Dodik kot mirna vojska, narod pa spravljen!

A ob uresničitvi tega črnega scenarija, skuhanega v lobističnih hišah, drago plačanega iz Srbije in Hrvaške, tudi prepoved zanikanja genocida ne bo veliko pomenila, če se vse uresniči. Spet se genocid ne bo zanikal samo v delih, kjer je večinsko bošnjaško prebivalstvo. Tega se morajo zavedati vsi – mediatorji, pozicija in opozicija.

Da bi se vklopili v norme kapitalističnega režima, da bi obstali kot ena država, moramo biti nacionalna država, moramo biti država vseh Bosancev in samo kot taki lahko obstanemo. A odgovor na to vprašanje lahko dajo izključno državljani BiH in to na referendumu.

Čeprav parlament Bosne in Hercegovine ni sprejel zakona o referendumu, tak zakon vseeno obstaja, saj lahko v skladu s kontinuiteto predpisov uporabljamo zakon o referendumu, ki ga je sprejela Socialistična republika BiH in je bil objavljen v Uradnem listu pod številkama 29/77 in 24/91.

O tej državi in njeni usodi morajo na koncu vseeno odločiti oni – državljani te države!