V Banja Luki, daleč od vojne, je bilo ubitih 122 katolikov

Kardinal Vinko Puljić je v imenu Biskupske konference BiH poslal pismo patriarhu Irineju, potem ko je ta 9. januarja v Banjaluki govoril ob proslavi dneva Republike Srbske. Kardinalovo pismo Irineju se začne s ključnim citatom njegovega govora v Banjaluki. 

“Danes Republika Srbska, utemeljena na Božji resnici, na Božji pravici, praznuje svoj rojstni dan, velik dan, ne le za vas, bratje in sestre, velik dan za cel srbski narod… In to je tisto, kar jamči njeno življenje, njeno prihodnost in prihodnost njenega naroda… Ta Republika je postavljena na krvi svetih mučencev, na kosteh svetih mučencev, in vse, kar je postavljeno na pravici, na resnici, na krvi za pravico in za Božje ime, je večno in neprehodno. To Gospod podpira s svojim prstom. In vse, česar Gospod ne podpira, se temu ne more upreti nobena sila tega sveta… Zato molimo Gospoda, da Gospod blagoslovi narod Republike Srbske, da Gospod blagoslovi narod Srbije, srbski narod, kjerkoli se nahaja, ker je to sveti narod, mučeniški narod, narod, ki je trpel za Kristusovo ime. In takšna žrtev ne more nikoli izgubiti vrednosti in cene, ne pred Bogom, ne pred ljudmi. Zato molimo Gospoda, da Gospod blagoslovi Republiko Srbsko, Republiko svetega Save, Republiko srbskega naroda...” 

Kardinal med drugim Irineju piše: “Dopustite, da vas spomnim na triletno obleganje glavnega mesta BiH Sarajeva s strani bivše JLA in srbskih oboroženih formacij. Vse to sem osebno doživel skupaj z vsemi državljani, ki so bili brez sodbe in krivde kaznovani z vsakodnevnim obstreljevanjem, snajperskim streljanjem, ranjevanjem, žejo, lakoto, mrazom… Po cerkvenih statističnih podatkih je bilo s prostora, ki ga danes obsega bosanskohercegovski entitet Republika Srbska, nasilno iz domov pregnanih okoli 140.000 katolikov. Tako je na primer v 15 župnijah Derventskega dekanata pred vojno živelo skoraj 50.000 katolikov, ki so bili med vojno v veliki večini pregnani, tako da jih je po vojni ostalo le okoli tisoč…”

 “…Na območju banjaluške občine, kjer ni bilo nobenih oboroženih spopadov ali vojaških dogodkov in kjer so imeli absolutno oblast srbski predstavniki, in Banja Luka je tudi moj rojstni kraj in rojstni kraj banjaluškega škofa Franje Komarice, je bilo ubitih 122 katolikov. Na območju prijedorske občine je bilo ubitih 151 katolikov, med njimi tudi tamkajšnji župnik vlč. Tomislav Matanović in njegovi starši, nato pa še velečani Ivan Grgić, župnik v Ravski pri Ljubiji… V noči med 6. in 7. majem 1995. je v banjaluškem naselju Petrićevac policija Republike Srbske vstopila v frančiškanski samostan in aretirala vse redovnike in redovnice, vojaki Republike Srbske pa so minirali in popolnoma uničili novo zgrajeno samostansko in župnijsko cerkev sv. Antona Padovanskega, samostan pa sežgali, pri čemer je bil ciljno in popolnoma uničen arhiv župnije in samostana. Med mučenjem in sežiganjem samostana je umrl osemdesetletni fra Alojzije Atlija…Mons. Kazimir Višaticki, župnik in dekan v Bosanski Gradiški, je bil ubit v svoji župnijski hiši 16. novembra 2004., po večletnem bivanju v begunstvu.

Temu je treba dodati še umor 97 imamov in mualimov med agresijo na BiH, od tega je bilo v 11 primerih ubitih tudi imam in cela njegova družina. Treba je povedati tudi, da je bilo kar 88 imamov zaprtih in mučenih v taboriščih. S tem je zgodba patriarha Irineja o Republiki Srbski kot od Boga blagoslovljeni dokončno razkrinkana.