Trdijo, da so „majorizirani“, a podatki jih demantirajo: V 38 državnih institucijah zaposlenih 301 Hrvatov več, kot jim pripada

(Patria) - Na zadnji seji Predstavniškega doma PS BiH je potekala burna razprava o nacionalni zastopanosti Bošnjakov v institucijah BiH, analiza pa je bila narejena na podlagi uradnih podatkov, ki jih je 74 državnih institucij posredovalo na poslansko vprašanje Jasmina Emrića. Nekatere institucije so zavrnile posredovanje podatkov, kot je primer s Predsedstvom BiH, generalni sekretar Zoran Đerić pa je navedel, da niso dolžni odgovoriti na poslansko vprašanje.

Podatki iz teh institucij so pokazali znatno neravnovesje Bošnjakov v številnih institucijah, še posebej na vodstvenih položajih. Nekateri poslanci so poskušali fokus razprave preusmeriti na „pomanjkanje Hrvatov“ v nekaterih zveznih institucijah. Tako je poslanec Predrag Kožul našteval nekatere zvezne institucije, za katere je zainteresiran HDZ, kot je Zvezna uprava policije.

Poslanec Šemsudin Mehmedović se je odzval na nekatere medijske objave, ki so sledile tej seji.

Poudaril je, da vztraja pri doslednem spoštovanju Ustave Bosne in Hercegovine ter zakonov Bosne in Hercegovine v zvezi s tem vprašanjem.

„Netočno je, da so izpuščene institucije, v katerih manjka veliko Hrvatov (Sodišče BiH, Tožilstvo BiH, VSTV), kot je na seji Predstavniškega doma PS BiH zatrdil kolega Predrag Kožul. Netočno je, da je „223 Hrvatov manj v institucijah BiH“. Za pridobitev te manipulativne številke je bil uporabljen popis iz leta 1991“, je navedel Mehmedović.

Popis iz leta 2013 se uporablja ali bi se moral uporabljati pri zapolnjevanju državnih institucij, le za državne policijske agencije se še vedno uporablja popis iz leta 1991.

Mehmedović je navedel, da so Hrvati v 67 institucijah v minusu v 13 institucijah in jih primanjkuje skupno 54 glede na zakonski odstotek, ki jim pripada – 15,43 % glede na popis iz leta 2013.

„V 16 institucijah so zastopani v skladu z zakonom, v 38 institucijah je zaposlenih 301 Hrvat več, kot zakon določa, npr. v Upravi za neposredno obdavčitev (121 Hrvatov več), v Ministrstvu za pravosodje BiH (37 Hrvatov več), v Inštitutu za intelektualno lastnino BiH (12 Hrvatov več), v Generalnem sekretariatu Sveta ministrov BiH (8 Hrvatov več) itd. Ko se vse navedeno sešteje in odšteje, je Hrvatov v teh 67 institucijah 247 več.

Hkrati pa so Bošnjaki v neravnovesju v kar 62 institucijah in jih primanjkuje skupno 664. Še večji problem je, da je stanje na višje uvrščenih položajih – ki so vodstveni in bolje plačani – še slabše“, je navedel Mehmedović.

Glede policijskih agencij primanjkuje Hrvatov v 4 od skupno 7 policijskih organov in jih primanjkuje 37, a hkrati je v Službi mejne policije zaposlenih 126 Hrvatov več, kot zakon določa, v Agenciji za izobraževanje in usposabljanje kadrov pa 12 več.

Mehmedović opozarja, da Hrvatom ni bil sporen popis prebivalstva v BiH iz leta 2013 (objavljen v „Uradnem glasniku BiH“, št. 60/16, in priznan s strani EUROSTAT-a), ko je visoki predstavnik Christian Schmidt, ko je spreminjal Ustavo Federacije BiH na dan volitev 2. oktobra 2022, prav ta popis iz leta 2013 uporabil za izvolitev delegatov v Dom naroda.

„To so tiste spremembe, ki so katastrofalne na škodo samo enega naroda – bošnjaškega – zaradi katerih je en glas volivca, ki se izreka kot Hrvat, vreden več kot štirje bošnjaški.“

Navedel je tudi, da je HDZ prevzel nadzor tudi nad zveznimi institucijami, ki razpolagajo z največjimi proračuni (Ceste Federacije BiH, Avtoceste Federacije BiH, Sklad za varstvo okolja, Zavod za zdravstveno zavarovanje in reševanje itd.), medtem ko Bošnjaki polnijo zvezni proračun z več kot 80 % sredstev.