Tuzlanski gasilci po požaru: Ostaja velika bolečina in breme, ker nismo uspeli rešiti vseh

(Patria) - V Tuzli vse reševalne ekipe, ki so sodelovale pri gašenju požara in evakuaciji oseb iz Doma upokojencev, imenujemo heroji, čeprav si tega ne želijo. Pravijo – opravljali so le svoje delo.

Tuzlanski gasilci so bili prvi na kraju dogodka. S pomočjo kolegov iz Srebrenika in Živinic ter članov prostovoljnih gasilskih društev iz Tuzle in Gornje Tuzle so z nadčloveškimi napori preprečili hujše posledice, piše Federalna.ba.

Prvotni prijav požara je kazal, da gori hiša v bližini Doma upokojencev. Vendar je prva ekipa, ki je takoj odšla na intervencijo, videla, da gori Dom upokojencev, in takrat se je vse spremenilo.

- Bilo je kaotično. Že samo spoznanje, da gorijo starejše, dementne osebe, nam je dalo dodaten motiv, da vložimo ves svoj trud - pravi gasilec v PVJ Tuzla Eldin Šehanović.

- Bilo je grozljivo, ta plamen, dim, zavedamo se, da so ljudje notri - velika zmeda, kjer moraš ostati priseben - dodaja njegov kolega Kenan Hamzić.

Kmalu so na pomoč prispele številne ekipe, tuzlanski gasilci, kolegi iz Srebrenika, Živinic, prostovoljnih gasilskih društev. Na terenu jih je bilo več kot 60.

- Vsi smo veliko manj razmišljali o svojih življenjih, ampak le o tem, kako bomo pristopili do teh oseb, da jih čim več izvlečemo. Meni in mojim kolegom bo ostala velika bolečina in breme, ker nismo uspeli rešiti vseh - pravi Šehanović.

- Največja žalost je, da nam bo ostalo v breme, dokler smo živi - ti ljudje, ki jih nismo uspeli rešiti, ki so morda podlegli že preden smo prišli. Da bi jih lahko vse rešili na mah, ampak ... - pravi Hamzić.

Tudi med njimi je bilo poškodovanih, večinoma zaradi dehidracije in izčrpanosti. Dobili so medicinsko pomoč in so zdaj v dobrem fizičnem stanju.

- Bil sem eden od petih ljudi, ki je bil zgoraj, včeraj so me odpustili domov z izvidi, rekli so, naj spremljam stanje, če bo kaj, naj se javimo.

Naprej moramo, moramo nadaljevati delo na sebi, na psihološkem stanju, po vsem tem moramo nadaljevati pomagati državljanom, ker je to naše delo, to je naša dolžnost - dodaja Hamzić.

- Meni kot najmlajšemu članu bo verjetno potrebna psihološka pomoč, pogovor z nekom, ker je to nekaj, česar ni mogoče pozabiti - zaključuje Šehanović.

Čeprav bo za okrevanje duše teh pogumnih ljudi potrebno veliko časa, so se že vrnili na delovna mesta, pripravljeni ponovno izpostaviti svoja življenja, da bi rešili tuja.