Je li tožnico Glušac podkupili, da bi primer „Gibraltar“ propadel!?

Dragica Glušac, tožnica v zadevi BiH, ki je bila do primera „Gibraltar“ kot tožilec širši javnosti neznana, je sredi primera nenadoma odšla na bolniško, in to takoj po tem, ko je Sodišče BiH osumljence izpustilo na prostost, je izvedela novinarska agencija Patria iz virov v tožilstvu BiH.

Glušac je čez noč „doživela slavo“, ker je na narok, na katerem se je odločalo o določitvi pripora osumljencem v primeru „Gibraltar“, prišla popolnoma nepripravljena, v kar so se imeli priložnost prepričati tudi novinarji in osebe, ki so se udeležile skoraj šesturni narok.

Spomnimo, le dan prej je v medijih izjavila, da ima „trdne dokaze proti osumljencem“. Na naroku pa se je izkazalo povsem nasprotno.

Zakaj se je Glušac tako „čudno“ obnašala v sodni dvorani, gre pa za večmilijonsko afero, ki jo že leta temeljito preiskujejo sodišča Slovenije, Hrvaške in Avstrije, je bilo sprva neznano.

Vendar pa je, kot trdi vir Patrie iz tožilstva BiH, Glušac domnevno prejela zajeten znesek denarja od dveh oseb, enega od osumljencev in ene osebe, ki je „globoko“ vpletena v celotno afero, a se ne nahaja na seznamu osumljencev (podatki znani redakciji), in razloge njene nepripravljenosti je treba iskati v tej dejstvu, njena bolniška pa je eden od dokazov, „da posli niso čisti“.

Sicer pa so v akciji „Gibraltar“ pripadniki SIPA-e aretirali devet oseb in sicer: Nevena Kulenovića, Belmo Kulenović in Sanjina Kulenovića iz marketinške agencije S.V.R.S.A, Stipa Prlića in Zorana Bakulo, visoka funkcionarja HT Eroneta, Lajlo Torlak, namestnico direktorja Pinka BH, Darka Aleksića, direktorja Mreže plus, Ejuba Kučuka, direktorja agencije MITA Ejuba, in Senada Zaimovića, lastnika „Fabrike“.

Bremeni jih kaznivo dejanje organiziranega kriminala v zvezi s kaznivimi dejanji finančnega kriminala, korupcije, pranja denarja, davčne utaje, carinske prevare, zlorabe položaja, ponarejanja uradnih listin, dajanja in sprejemanja daril in drugih oblik koristi.

Glušac je na naroku zvenela tako neprepričljivo, da se je dalo sklepati, da bodo osumljenci končali na prostosti, saj je obramba osumljencev izpostavila dejstvo, da poleg policijskih poročil noben drug relevanten in trden dokaz za določitev pripora ni bil predložen obrambi.

Po drugi strani je tožnica Glušac od Sodišča BiH zahtevala, da v tem delu postopka tožilstvo BiH, sklicujoč se na 47. člen ZKP-ja, ne bo predložilo dokazov obrambi.

Vendar pa je sodnica za predhodni postopek Minka Kreho med izlaganjem tožnice trikrat opozorila, da niti Sodišču BiH niso bili predloženi dokazi.

Da bi bilo v celoti jasno, je Kreho na koncu dejala, da se na Sodišču BiH govorijo trije jeziki: bosanščina, srbščina in hrvaščina, ter da dokazov, ki so bili dostavljeni v slovenščini in angleščini, ne bodo obravnavali, ker jih nihče ne razume.

Torej, sodeč po trditvah našega vira, je Glušac z namenom, da bi bili osumljenci izpuščeni na prostost, v sodni dvorani namerno delovala kot začetnica, dokaze dostavila v jezikih, ki niso uradni jeziki v BiH, in brez da bi spoštovala pravila in zakonske določbe.

V tožilstvu BiH so nam na vprašanje, ali je tožnica Glušac na bolniški, povedali, da lahko odgovor dobimo šele naslednji teden.

Vendar pa bi se v celotno zgodbo, sodeč po vsem, lahko vključilo tudi Visoko sodno in tožilecko vijece (VSTV), da bi se izvedela popolna resnica.