Tožilstvo zahteva dosmrtni zapor za Karadžića

Tožilstvo v Haagu je v napovedi pritožbe na prvostopenjsko sodbo Radovanu Karadžiću zahtevalo dosmrtni zapor.

S prvostopenjsko sodbo, izrečeno 24. marca, je haaško sodišče Karadžića obsodilo na 40 let zapora, s čimer ga je spoznalo za krivega genocida v Srebrenici, pregona Bošnjakov in Hrvatov po vsej BiH, teroriziranja prebivalstva Sarajeva in zajetja pripadnikov UNPROFOR-ja za talce.

Tožilstvo zahteva kazen dosmrtnega zapora za Karadžića.

Glede na sodbo so kazniva dejanja, ki se Karadžiću očitajo, storjena v okviru štirih združenih zločinskih podvigov, pri katerih je bil Karadžić protagonist.

Glavni tožilec Serge Brammertz je v napovedi pritožbe ocenil, da je prvostopenjsko senat „storil napako pri uporabi zakona in ugotavljanju dejstev… ko je izrekel milejšo kazen od dosmrtne, glede na ugotovitve o Karadžićevi kazenski odgovornosti“.

Poleg tega so sodniki po mnenju tožilstva spregledali obrazložitev takšne odločitve, še posebej, ker so „neprimerno ocenili obteževalne in olajševalne okoliščine“.

Predmet pritožbe tožilstva bo tudi odločitev prvostopenjskega senata, da Karadžića oprosti krivde po prvi točki obtožnice, ki ga bremeni genocida nad Bošnjaki in Hrvati v sedmih občinah v BiH.

Brammertz je ocenil, da je sodni senat storil napako, ko je ugotovil, da „Karadžić in drugi udeleženci v združenem zločinskem podvigu niso imeli genocidnega namena“ do nesrpskega prebivalstva teh občin.

Sodniki so, kot je navedeno v napovedi tožilstva, morali ugotoviti, da je imel Karadžić „genocidni namen“ Bošnjake in Hrvate delno uničiti kot etnične skupine in da je „genocid sestavljal del skupnega zločinskega namena celovitega združenega zločinskega podviga“.

Glede na prvostopenjsko sodbo je bil Karadžić protagonist „krovnega“ združenega zločinskega podviga, katerega cilj je bil trajen in nasilen odstranitev Bošnjakov in Hrvatov z velikih delov ozemlja BiH, ki bi bili vključeni v novo srbsko državo.

Navedbo obtožnice, da je ta pregon v sedmih občinah imel razsežnosti genocida, je prvostopenjski senat v sodbi zavrnil kot nedokazano.

BIRN poroča, da tožilstvo trdi, da so sodniki grešili, ker so uporabili „preveč ozko definicijo genocidnega namena“, ter zato, ker so ugotovili, da cilj trajnega odstranjevanja prebivalstva ne potrjuje genocidnega namena.

V zvezi s tem je še ena podlaga pritožbe tožilstva. S prvostopenjsko sodbo je bilo ugotovljeno, da ni dokazano, da so bili življenjski pogoji, pod katerimi so srbske oblasti zadrževale Bošnjake in Hrvate v priporih v občinah, usmerjeni v njihovo fizično uničenje, delno ali v celoti.

Brammertz v napovedi pritožbe ocenjuje, da dokazi kažejo nasprotno – da je bil namen nalaganja težkih življenjskih pogojev uničevanje zaprtih oseb kot pripadnikov nesrpskih etničnih skupin.

Glavni tožilec zahteva, da pritožbeno senat popravi te napake, Karadžića spozna za krivega genocida v sedmih občinah in temu primerno poveča njegovo kazen.

Pritožba tožilstva bo po današnji napovedi imela še četrto podlago, ki se nanaša na pravno razlago storjenih zločinov – iztrebljenja, umora in pregona – v okviru celovitega združenega zločinskega podviga.

Karadžić je danes prav tako vložil napoved pritožbe po kar 50 osnovah. O pritožbah obrambe in obtožbe, ko bodo vložene, bo odločalo pritožbeno senat sodnega mehanizma v Haagu, pravnega naslednika haaškega sodišča. Rok za sprejetje pravnomočne sodbe ne obstaja, piše BIRN, poroča Patria.