Tožilstvo nasprotuje Mladićevim zahtevam

Haški tožilci so od sodnikov zahtevali, naj zavrnejo zahtevo Obrambe Ratka Mladića za ustavitev postopka pred Haškim sodiščem zaradi domnevne sistemske pristranskosti tega sodišča.

Tožilstvo je v odgovoru na zahtevo Mladićevih odvetnikov navedlo, da ni podlage za ustavitev postopka ter da je pritožba “neutemeljena in nepotrebno zapravlja čas in vire sodnikov”.

- Pritožba glede pristranskosti in zahteva za izločitev sodnikov naj bosta zavrnjeni. Obramba v njih le ponavlja navedbe v zvezi s pristranskostjo sodnikov Alphonsea Oreija in Cristophea Fluggea, ki so bile že večkrat zavrnjene, ter jih širi na nekatere sodnike Pritožbenega senata in predsednika Haškega sodišča ter Mehanizma za mednarodna sodišča brez podlage - stoji v odgovoru.
Mladićevi odvetniki so sredi prejšnjega meseca zahtevali ustavitev postopka pred Haškim sodiščem zaradi domnevne sistemske pristranskosti ali izločitev sodnikov Orieja in Fluggea ter imenovanje novih, “nepristranskih” sodnikov na njuno mesto.

Obramba Mladića je zahtevala, naj se ustanovi posebna delovna skupina Združenih narodov (ZN), ki bo v treh mesecih pripravila poročilo o tem, ali so bile Mladićeve pravice do poštenega sojenja in domneve nedolžnosti kršene, piše BIRN, povzema Patria. V podjemu je navedeno tudi, da so trije sodniki Pritožbenega senata, kot tudi sam predsednik Haškega sodišča Carmel Agius, predhodno sprejeli sklepe o Mladićevi krivdi, kar onemogoča pošteno sojenje.

Nazadnje se je Obramba pritožila, da je predsednik Mehanizma za mednarodna sodišča Theodor Meron – ki bo vodil pritožbeni postopek – rekel, da je Mladić kriv, enako pa so ponovili tudi visoki uradniki ZN. 

V zvezi z zahtevo Mladićevih odvetnikov, naj bodo izločene tudi sodnice Pritožbenega senata, ki so potrdile sodbe častnikom Vojske Republike Srbske (VRS) Zdravku Tolimirju, Vujadinu Popoviću in Ljubiši Beari, tožilci opozarjajo, da Pritožbeni senat nikakor ni vključen v proces zoper Mladića.

Sodišče je Tolimirja, Popovića in Bearo pravnomočno obsodilo na dosmrtni zapor zaradi genocida v Srebrenici, za katerega je obtožen tudi Mladić.

Tožilci so se sklicevali tudi na prakso Sodišča, ki je, kot navajajo, dobro znana tudi Obrambi, po kateri pa ni mogoče domnevati, da so sodniki, ki so prej delali na podobnih zadevah, samodejno pristranski v škodo Mladića.
Kot neutemeljene in odvečne Tožilstvo zavrača tudi trditve Mladićevih odvetnikov, da so pristranski predsednika Sodišča in Mehanizma, ki je njegov pravni naslednik, sodnika Carmel Agius in Theodor Meron. Na podoben način so tožilci zahtevali, naj bodo kot neutemeljene in neresne zavrnjene trditve Mladićeve Obrambe, da so pristranski sedanji in nekdanji voditelji ZN, sodno tajništvo in sodniški pomočniki, ki so sodelovali v procesu in pri sestavljanju sodbe Radovanu Karadžiću.

Karadžića je Haško sodišče konec marca nepravnomočno obsodilo na 40 let zapora, razglasivši ga za krivega istih dejanj, za katera je obtožen tudi Mladić – genocida v Srebrenici, preganjanja Bošnjakov in Hrvatov po vsej BiH, teroriziranja prebivalstva Sarajeva z dolgotrajnim obstreljevanjem in ostrostreljenjem ter jemanja pripadnikov UNPROFOR-ja za talce.
Sodni senat bo odločitev o zahtevi Mladićeve Obrambe za izločitev sodnikov in ustavitev postopka sprejel v doglednem času.

Do konca sojenja morajo Mladićevi odvetniki do 16. avgusta dokončati navzkrižno zaslišanje priče Obrambe Andreja Demurenka, odprta pa je ostala tudi možnost izpovedi še nekaj prič, če jih bodo zagovorniki uspeli privesti.

Po tem bosta ostali le še vložitev zaključnih podjemov Obrambe in Tožilstva ter izvedba zaključnih besed pred sodniki, povzema Patria.