Tožilstvo BiH zahteva pripor za štiri osumljene za pomoč pri izvršitvi genocida, sodelovali pri umoru 829 oseb

(Patria) - Državno tožilstvo je zahtevalo pripor za štiri osebe, osumljene pomoči pri izvršitvi genocida v Srebrenici, saj so kot neposredni izvrševalci sredi julija 1995 sodelovali pri umoru najmanj 829 zapornikov na območju Zvornika, piše Detektor.

Tožilec Tarik Crnkić je navedel, da je predlog za pripor vložen za Rajka Milića, Miodraga Pavlovića, Radenka Zarića in Milana Tomića, za katere obstaja sum, da so 14. in 15. julija 1995 sodelovali pri umorih, storjenih v Roćeviću in Kozluku. Dodal je, da pripor zahteva zaradi nevarnosti begosumja, da bi lahko vplivali na priče ali sodelovali pri uničevanju dokazov, ter zaradi vznemirjenja javnosti.

„Pripor je zadnji ukrep, vendar smo prepričani, da je, vsaj dokler traja preiskava, edini ukrep,“ je dodal Crnkić.

Pojasnil je tudi, da je to prvi primer, v katerem izvajajo preiskavo proti osebam, osumljenim neposrednih dejanj odvzema življenja zapornikom, ter da je večina osumljencev opravljala podporna dela in prostovoljno sodelovala pri streljanju.

Za Rajka Milića je navedel, da je bil evidenciar v enoti „Vukovi s Drine“ in da so ga najmanj tri priče videle, kako je cel dan z avtomatsko puško sodeloval pri umoru zapornikov pri prodnikih v Kozluku. Dodal je, da je pri umoru sodelovalo okoli 30 ljudi, tako da so zapornike silili, da skačejo iz tovornjakov, nato pa nanje streljali v bližini bližnje jame.

Pojasnil je, da preživelih tega streljanja ni bilo, ter da bodo o tem pričali domačini in vojaki Vojske Republike srbske (VRS).

Glede Miodraga Pavlovića je navedel, da so ga 15. julija videli pri šoli v Roćeviću, kako drži mačeto, ter da so ga priče slišale, ko je rekel, da se bo zapornikom maščeval „za Kravico“. Dodal je, da so ga priče videle, kako je najmanj tri osebe ubil, ter da je eno osebo z mačeto udaril v predelu ramena, tako da so se mu po tem videla pljuča.

Radenko Zarić je osumljen, da je kot pripadnik vojaške policije Bratunac spremljal zapornike od Bratunca do Roćevića, kjer je prostovoljno sprejel povabilo poveljnika te enote, da sodeluje pri umoru. Dodal je, da so ga priče videle 14. in 15. julija, kako sodeluje pri streljanju.

Za Milana Tomića je tožilec navedel, da ga je ena od prič, ki ga pozna vse življenje, videla, kako strelja na zapornike, ki skačejo iz tovornjakov.

Crnkić je dodal, da je v tej preiskavi osumljen tudi Vukašin Drašković, vendar zanj ni bil zahtevan pripor, ker trenutno prestaja zaporno kazen za zločin proti človečnosti, storjen v vasi Lokan pri Zvorniku leta 1992.

Pojasnil je, da so zahtevo za določitev pripora vložili, ker obstaja ogromna nevarnost begosumja, kot tudi, da je veliko drugih osumljencev v tem primeru nedosegljivih za pravosodne organe, zaradi česar so zoper njih razpisane tiralice in poteka iskanje zanje. Dodal je tudi, da zahtevajo določitev pripora vsaj do zaključka preiskave.

Zagovornik Milića je dejal, da je predlog neutemeljen, ter da tožilstvo v svoji obrazložitvi nevarnosti begosumja ni konkretiziralo, kot tudi, da je on že prej pričal v več primerih pred Državnim sodiščem, kar kaže, da ne obstaja namen bega.

Zaradi tega so predlagali, da se Miliću določijo ukrepi prepovedi zapuščanja bivališča in stikov s sostorilci ter pričami, kot tudi odvzem potnih listin.

Zagovorniki treh preostalih osumljencev so zahtevali zavrnitev predloga tožilstva, pojasnjujoč, da menijo, da niso izpolnjeni posebni pogoji za določitev pripora.

Odvetnik Rade Golić je dejal, da zahteva zavrnitev predloga, ker se njegov branjenec Zarić že prej kot priča odzival na pozive Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo in Sodišča BiH, kot tudi, da bi zaradi pripora izgubil plačo. Petko Pavlović, zagovornik Tomića, je dodal, da niti v prejšnjih primerih za iste zločine osumljencem ni bil odrejen pripor, ter da njegov branjenec redko zapušča kraj bivanja.

Zagovornik Miodraga Pavlovića je dodal tudi, da je njegov branjenec že prej pričal o tem dogodku v primeru proti poveljniku Aćimoviću, pa tudi v sedmih drugih primerih.

Za zaprtje bošnjaških moških – pripeljanih s področja Srebrenice – v šolo v vasi Roćević, nedaleč od Zvornika, ter njihove umore na bregu Drine pri Kozluku je pravnomočno obsojen Srećko Aćimović, nekdanji poveljnik Drugega bataljona Zvorniške brigade VRS-a, na sedem let zapora zaradi pomoči pri genocidu, storjenem nad Bošnjaki iz Srebrenice.

Sodišče bo odločitev o predlogu Tožilstva BiH sprejelo v zakonsko določenem roku.