Tožilstvo BiH bo preiskalo, kdo je kriv za dodatne stroške zaradi neobjave rezultatov Popisa

Še en propadel sestanek vodij statističnih institucij je pokazal vso neresnost odgovornih za objavo rezultatov popisa prebivalstva, izvedenega oktobra 2013, piše bh. novinska agencija Patria.

Največja odgovornost je prav na Agenciji za statistiko BiH in njenem direktorju Velimirju Jukiću, katerega pristojnost je v skladu s členom 20. Zakona o popisu prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v BiH 2013 določiti enotno in mednarodno primerljivo metodologijo popisa, z enotnimi definicijami enot in značilnosti, enotnimi klasifikacijami in vsebino obdelovalnih tabel po enotnem programu obdelave, enotnimi merili in programi logične kontrole za odkrivanje in samodejno popravljanje napak v popisnem gradivu, za kontrolo podatkov, zbranih s popisom.

V skladu z istim zakonom entitetni statistični zavodi sodelujejo pri pripravi metodologije.

Vendar je bilo vse znova vrnjeno Svetu ministrov BiH, ki je že prej pozval k čimprejšnji sprejetju enotne metodologije in spoštovanju priporočil Mednarodne nadzorne misije in Eurostata.

Čeprav je Tožilstvo BiH odprlo zadevo v zvezi s Popisom prebivalstva in so svoje izjave kot priče podali vodje statističnih institucij, še vedno ni podrobno ugotovljena kazenska odgovornost tistih, ki postavljajo pod vprašaj porabljenih skoraj 50 milijonov KM. Tožilstvo BiH bi moralo preiskati tudi, kje in kako je bil porabljen denar BiH, ali so bili vsi stroški upravičeni in kdo bo odgovarjal za nastanek dodatnih stroškov zaradi odlaganja objave rezultatov.

V skladu z veljavnim Zakonom o popisu bi morali biti rezultati popisa prebivalstva objavljeni do 1. julija letos, vendar je vse bolj verjetno, da do tega ne bo prišlo. Naslednja seja Centralnega popisnega biroja ni niti sklicana, niti se ne vidi konec te agonije.

Da je politika močno vmešala prste v Popis, je jasno iz predloga Jukića, ob podpori Radmile Čičković, direktorice Zavoda za statistiko RS, da se prvotno za 120.000 popisanih izbriše nacija, vera in jezik, po sinočnji seji pa se je ta številka povzpela na kar 200.000 popisnic, za katere naj ne bi bilo mogoče ugotoviti statusa, oziroma ali so popisane osebe stalno ali nestalno prebivalstvo.

Če upoštevamo preliminarne rezultate Popisa v Bosni in Hercegovini, ki so bili objavljeni novembra 2013, po katerih se je od 3.791.622 popisanih oseb neuradno 1.836.603 oseb izreklo za Bošnjake, 1.239.019 za Srbe, 553.000 za Hrvate ter 163.000 za Druge, se jasno vsiljuje sklep, da niti srbskemu niti hrvaškemu političnemu telesu ne ustrezajo takšni rezultati, ker bi bilo treba marsikaj spremeniti v "politiki delitve" resorjev po nacionalnem ključu v korist enih, na škodo drugih ali tretjih.