Tožilec na strani krivice

Napisala: Amra Varatanović

Edina resnica, ki jo je izrekel tožilec Vlado Mišković, je, da je tožilec že 40 let, vse drugo pa je laž, je dejal odvetnik Ifet Feraget po tem, ko je na Vrhovnem sodišču FBiH potekala seja glede pritožbe Okrožnega državnega tožilstva v Sarajevu v primeru Dženan Memić. Odločitev naj bi bila znana do sredine maja.

Okrožno državno tožilstvo v Sarajevu je vložilo pritožbo na Vrhovno sodišče FBiH in zahtevalo razveljavitev prvostopenjske oprostilne sodbe ter vrnitev zadeve sodišču v ponovno odločanje.

Tožilec Mišković je bil eden od tožilcev, ki je nadzoroval zakonitost dela Okrožnega državnega tožilstva v primeru Memić, zdaj pa zastopa pritožbo tega tožilstva pred Vrhovnim sodiščem FBiH v isti zadevi. Če ni zakonske ovire, potem ni moralno, da Mišković ni zahteval svoje izločitve iz tega predmeta.

Drugi razlog, zakaj bi moral Mišković zahtevati svojo izločitev pred Vrhovnim sodiščem FBiH, je tudi kazenska ovadba, ki je bila zoper njega vložena oktobra 2018 na Državno tožilstvo BiH, in sicer zaradi suma vpletenosti v vložitev montirane obtožnice zoper Ljuba in Bekrijo Seferovića zaradi prometne nesreče. Poleg Miškovića je bila ovadba vložena tudi zoper še dva zvezna tožilca, Tihomirja Jurka in Hajrijo Hadžiomerović-Muftić.

Mišković je pred sodnim senatom Vrhovnega sodišča FBiH nastopal kot tožilec, odvetnik in sodnik. Ob popolnem zanikanju sodbe Okrožnega sodišča v Sarajevu je pred Vrhovnim sodiščem FBiH predstavljal nove informacije o sami zadevi: pokojnem Dženanu Memiću, edini priči dogodka, ko je bil Memić poškodovan 8. februarja 2016, Alisi Mutap, drugih pričah, ki so med sodnim postopkom dajale izjave, obtoženemu Ljubu Seferoviću..., čeprav se nič od tega ni ujemalo s tistim, kar je bilo slišati med skoraj dveletnim sodnim postopkom pred Okrožnim sodiščem v Sarajevu.

Mišković je med predstavitvijo pritožbe pred sodnim senatom zagovarjal tudi izvedenska mnenja tožilstva Kantona Sarajevo, ki jih je sodišče zavrnilo kot napačne, površne in pavšalne. Takšen je primer z mnenjem izvedenca prometne stroke Ševala Kovačevića, ki je, kot se bo izkazalo, izmislil način gibanja Dženana Memića in Alise Mutap v noči, ko je bil Memić poškodovan, scenarij trka vozila v pešce ter vedenje samega Memića. Sodišče je takšno mnenje v celoti zavrnilo, ker ni bilo nobenega dokaza, da se je sploh zgodila prometna nesreča.

Mišković je od sodnega senata skoraj zahteval, da razveljavi sodbo Okrožnega sodišča v Sarajevu, sklicujoč se na „trojno priznanje“ Ljube Seferovića, čeprav ta nikoli ni pričal pred sodnim senatom Okrožnega sodišča v Sarajevu. Sodišče ni sprejelo niti posnetka rekonstrukcije dogodka na Veliki aleji z 13. na 14. junij 2016, ker je tožilec Sead Kreštalica med rekonstrukcijo zasliševal osumljenca Ljuba Seferovića in ga vodil k priznanju.

„Pri izvajanju tega procesnega dejanja je tožilec popolnoma pozabil, da se rekonstrukcija dogodka ne izvaja za zaslišanje obtoženca, kot je bilo ravnano v konkretnem primeru. Nadalje je sodišče ugotovilo, da je tožilec med zasliševanjem obtoženca Seferovića istega vodil k odgovorom na način, da mu je večkrat zastavil vprašanje ‚kje se nahaja pešec‘, na kar mu je obtoženec odgovarjal, da ne ve, da se ne spomni, kjer je tožilec nadaljeval z vztrajanjem, da mu pokaže natančnejše mesto in ga vodi na kraj na terenu, kjer so vidni sledovi, označeni z rumenimi puščicami, ki so bili najdeni med ogledom,“ je navedeno v pisnem odpravku sodbe Okrožnega sodišča v Sarajevu v primeru Memić.
Sodišče nadalje navaja, da tožilec med rekonstrukcijo na enak način ravna tudi s pričo Aliso Mutap.

„Priča pojasnjuje, kje sta se nahajala poškodovani Memić in ona, kjer ona vztrajno ponavlja, da ji je edini kontejner orientir, da se nič drugega ne spomni, na kar ji tožilec govori: ‚Ne razumem, Dženan je bil tukaj, ali ste poskusili prečkati morda cesto na tisto stran, morda ste šli tja, on za vami, nekako, nekaj, glede na te sledi, ki so bile najdene, kri, ki je bila najdena‘, s čimer tožilec neposredno sugerira priči, da pove nekaj, česar ona v nobenem trenutku ni omenila, in sicer v zvezi s premiki nje in pokojnika, pri čemer priči kaže sledi, kje so bili najdeni, kar je v neposrednem nasprotju s 11. členom Zakona o kazenskem postopku FBiH, v katerem je določeno, da je prepovedano od osumljenca, obtoženca ali katerekoli druge osebe, ki sodeluje v postopku, izsiljevati priznanje ali kakšno drugo izjavo,“ je navedeno v sodbi. Sodišče je to rekonstrukcijo razglasilo za nezakonit dokaz. 

Ime tožilca Vlada Miškovića se povezuje tudi s primerom „Pogorelica“, ki se je pred 13 leti vodil na Okrožnem sodišču v Sarajevu, v katerem so bili prvostopenjsko oproščeni obtoženi iz tega predmeta. Pritožbo na to sodbo je vložil Mišković kot zvezni tožilec, čeprav to ni običajen pravni postopek. Vrhovno sodišče FBiH je januarja 2008 sprejelo drugostopenjsko oprostilno sodbo, s čimer je bil ta primer pravno zaključen.

Tožilec Mišković je zastopal tudi pritožbo Tožilstva ZDK v primeru zoper Šemsudina Mehmedovića in Nedžada Korajlića, ki ju je leta 2005 Okrožno sodišče v Zenici oprostilo obtožb, da sta iz skladišča MUP-a prebivalcem Zenice in Tešnja nezakonito razdelila orožje in opremo. Vrhovno sodišče FBiH je leta 2007 v tem primeru sprejelo pravnomočno oprostilno sodbo.