Tožilec Halilović: Nekdo v BiH želi ustaviti preiskave zapletenih vojnih zločinov

Tožilec Munib Halilović je dejal, da bo poslano “nevarno sporočilo vsem tožilcem”, če bo disciplinsko kaznovan, ker je dajal prednost zapletenim primerom vojnih zločinov namesto, da bi delal enostavnejše primere.

V zaključnih besedah na koncu disciplinskega postopka zaradi nedela na enem primeru vojnega zločina je tožilec Mirza Hadžiomerović zahteval, da se Halilovića spozna za krivega, je poročal BIRN, povzema novinska agencija Patria.

Halilović je postopek proti njemu označil za poziv “vsem tožilcem, naj prenehajo izvajati Strategijo za procesuiranje vojnih zločinov”.

Hadžiomerović je dejal, da dokazi jasno kažejo, da Halilović v obdobju šestih let in devetih mesecev ni izvajal nobenih dejanj na primeru vojnega zločina, ki se nanaša na umore osmih oseb v enem taborišču v BiH.

Oprostitev odgovornosti tega tožilca bi javnosti poslalo negativno sporočilo o tem, kaj se pričakuje od nosilcev pravosodnih institucij - je dejal disciplinski tožilec.

Halilović je v zaključni besedi odgovoril, da je res, da ni delal na spornem primeru, vendar samo zato, ker gre za manj zapleten primer po Državni strategiji za delo na primerih vojnih zločinov – ki narekuje, da je treba dati prednost najtežjim primerom.

V mojih načrtih je razvidno, da je ta primer predviden za delo leta 2016. Torej nisem storil prekrška. Delal sem samo po navodilih Državne strategije in mojih nadrejenih, ki so zahtevali, da se ukvarjamo z najtežjimi primeri - je dejal Halilović in dodal, da je med zaposlitvijo v Tožilstvu BiH vedno prejemal visoke ocene za svoje delo.

Dodal je, da bi moral disciplinski tožilec preganjati tiste tožilce, ki so zaradi izpolnjevanja norme vlagali obtožnice v enostavnejših primerih.

Veliko število tožilcev v Tožilstvu BiH dela ravno tako. Tam so tožilci, ki nikoli niso vložili obtožnice v primeru iz najbolj zapletene kategorije. To je delo za disciplinskega tožilca, da se vpraša, zakaj se je nekaterim dovolilo izbirati najlažje primere. Jaz nisem tako delal in zdaj imam težavo - je dejal Halilović.

Dodal je, da nekateri tožilci jemljejo incidente posilstev ali posameznih umorov iz velikih primerov ali preiskav ter vlagajo posamezne obtožnice, kar je “popolnoma v nasprotju s Strategijo”.

- Priznam, da sem na začetku tega postopka mislil, da gre za pomoto, da disciplinski tožilec preprosto ni vedel, zakaj se je dajala prednost nekaterim primerom. Vendar mi ta vztrajnost dokazuje, da se želi poslati nevarno sporočilo, da je to konec Strategije, da nekdo želi, da se na vseh primerih dela enako, kar pomeni, da bo vsak tožilec naravno izbiral enostavnejše primere -  je zaključil Halilović.

Glavni haaški tožilec Serge Brammertz je prav tako kritiziral, da število 500 ali nekaj več obtožnic za vojne zločine, ki jih je sprožilo Tožilstvo BiH, samo po sebi ne pomeni nič, če se upošteva, da “veliki” primeri še vedno stojijo.

- Številke ne povedo ničesar o kakovosti, resnosti, teži in merilih, ki so bila uporabljena pri izbiri teh primerov. Ena od kritik, ki sem jo izrekel osebno, pa tudi mnogi drugi, je, da so bili številni zapleteni primeri razdrobljeni na več manj zapletenih in da obstaja občutek, da je bila dana prednost enostavnejšim primerom - je pojasnil Brammertz. Dodal je, da meni, da je to “pomemben uspeh”, vendar da “številke niso vse”.

Pred zaključnimi besedami je v korist Halilovića pričal nekdanji glavni tožilec Državnega tožilstva Milorad Barašin, ki je dejal, da se je od tožilcev vedno zahtevalo, da se ukvarjajo z najtežjimi in najobčutljivejšimi primeri, ne pa z manjšimi in enostavnejšimi.

Spominjam se primerov, na katerih je kolega Halilović delal za Kalinovik in Nevesinje. To so bili zelo občutljivi in težki primeri. Šlo je za poveljniško odgovornost in združeni zločinski podvig. V nekem obdobju je sam delal na teh primerih, ker ni imel niti strokovnega sodelavca - je dejal Barašin in dodal, da je Halilović delal tudi po 12 ur na dan.

Državna strategija za delo na primerih vojnih zločinov je bila sprejeta leta 2008 in narekuje, da se najobčutljivejši primeri zaključijo v roku sedmih, vsi ostali pa v roku 15 let.

Disciplinska komisija Visokega sodnega in tožilskega sveta v primeru Muniba Halilovića bo odločitev sprejela naknadno, povzema Patria.