Turčalo: Matviyenkov govor poln protislovij, Rusija podpira BiH le dokler je šibka država

Predsednica Sveta federacije Zvezne skupščine Ruske federacije Valentina Matvijenko je v ponedeljek govorila v parlamentu Bosne in Hercegovine. Njena ključna sporočila so, da naj se oblast v BiH deli med entitete, da naj se reformira pravosodje BiH, da naj se ukine institucija visokega predstavnika in da naj se prepreči Zahodu, da odloča o usodi BiH.

Profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za politične vede v Sarajevu dr. Sead Turčalo v intervjuju za novinarsko agencijo Patria govori o intenzivnosti ruskega vpliva v BiH, sporočilih, ki jih je Matvijenkova poslala z govornice državnega parlamenta, ter možnih odgovorih na rusko mešanje v bh. politiko.

Predsednica Sveta federacije Zvezne skupščine Ruske federacije Valentina Matvijenko je danes govorila v parlamentu BiH. Do zdaj se je ugibalo o prešutnem ruskem vplivu v BiH. Ali lahko po današnjem obisku Sarajeva govorimo o odprtem ruskem delovanju v državi?

- Intenzivnost ruskega vpliva v BiH narašča že od leta 2009 in prihoda takratnega ruskega veleposlanika Aleksandra Bocana Harčenka, ko postane jasno, da želi RF resno izkoristiti oslabelost drugih mednarodnih akterjev v BiH. Matvijenkova je pravzaprav le predstavila, v katero smer lahko še naprej pričakujemo maligni vpliv RF, in s svojim obiskom, sredi različnih mednarodnih dejavnosti v regiji in BiH, potrdila, da Rusija te prostore vidi kot svojo cono vpliva.

Matvijenkova je obtožila Zahod, da se vmešava v notranje zadeve BiH. Rekla je, da naj BiH o svoji usodi odloča sama. Po drugi strani je odprto zagovarjala delitev oblasti med bh. entiteti, kar se ujema z interesi oblasti iz Banja Luke. Po Sarajevu bo Matvijenkova obiskala Narodno skupščino RS, ne pa tudi Zveznega parlamenta... Ali ni to odprto favoriziranje ene strani v BiH?

- Celoten govor Matvijenkove je pravzaprav poln protislovij, uokvirjen s sporočili, da Rusija podpira BiH le, dokler obstaja kot šibka država, v kateri imajo entitete prevladujočo vlogo. Poudarila je, da se mednarodna skupnost ne sme vmešavati v BIH, predlaga pa spremembe v strukturi državnega pravosodja. Govori o spoštovanju države BiH, a poudarja, da naj se oblast preda entitetam, s čimer spinira zgodbo v smeri, da je današnja BiH neka nova država, ne pa tista, ki je nadaljevala mednarodno pravni kontinuitet R BiH. 

Kakšen je odgovor na zdaj že odprto rusko vmešavanje v notranje zadeve BiH? 

- Najučinkovitejši odgovor na rusko vmešavanje je tisto, kar je v zunanjepolitičnem smislu storila Črna gora. Namesto vzhodne alternative je izbrala evroatlantske integracije. To je v BiH veliko bolj zapleten naloga, vendar je nujno, da tisti, ki trdijo, da so za evroatlantske integracije, pokažejo močnejšo zavezanost v tej smeri.