Žalost in bolečina objemata Markale: Spomin na 43 nedolžno umrlih žrtev

Družine žrtev, državljani Sarajeva in delegacija Zveze civilnih žrtev vojne ter predstavniki oblasti so položili cvetje na spominsko ploščo žrtvam masakra na ulici Mula – Mustafe Bašeskije do hišne številke 64 (severni vhod v Mestno tržnico), piše novinarska agencija Patria.

Malo je besed, ki bi lahko opisale žalost in bolečino, ki sta ju danes obeležili Markale, ko so se družine žrtev in ranjeni v tem zločinu poklonili nedolžno umrlim.

Program obeleževanja se je začel z intoniranjem himne, za umrle je bila prebrana Fatiha in položen je bil venec.

Med 84 ranjenimi na Markalah je bil tudi Ismet Svraka. 

- Prišel sem se dobiti s prijatelji in pred tržnico smo prižgali cigareto, polovico smo jo pokadili. Slišal sem eksplozijo, ne vem, kako sem padel, odprl sem oči in nišesar nisem videl. Oba prijatelja sta umrla, jaz sem bil bližje granati kot oni, udarili so v zid. Vrgli so me v neka vozila, odpeljali so me v bolnišnico, bil sem ranjen, ostal sem brez leve noge, imam še črepinjo v glavi, slepič so mi odstranili, imel sem črepinje - pravi Svraka.

Na tem mestu je pred 21 leti granata, izstreljena z agresorskih položajev, ubila 43 naših someščanov, 84 pa jih je bilo lažje in teže ranjenih.

Tistega usodnega dne so bili ubiti: Omer Ajanović, Hidajet Alić, Salko Alić, Zeno Bašević, Husein Baktašević, Sevda Brkan-Kruščica, Vera Brutus-Đukić, Halida Cepić, Paša Crnčalo, Mejra Cocalić, Razija Čolić, Esad Čoranbegić, Dario Dlouhi, Salko Duraković, Alija Dževlan, Najla Fazlić, Rijad Garbo, Ibrahim Hajvaz, Meho Herceglija, Jasmina Hodžić, Hajrudin Hozo, Jusuf Hašimbegović, Adnan Ibrahimagić, Ilija Karanović, Mesudija Kerović, Vehid Komar, Muhamed Kukić, Mirsad Kovačević, Hašim Kurtović, Ismet Klarić, Masija Lončar, Osman Mahmutović, Senad Muratović, Goran Poturković, Blaženka Smoljan, Hamid Smajlhodžić, Hajro Šatrović, Samir Topuzović, Hamza Tunović, Ajdin Vukotić, Sabaheta Vukotić, Meho Zećo in Narima Žiga.

Drugi masakr na Markalah se je zgodil 28. avgusta 1995. ob 11. uri dopoldne. Pet granat je bilo izstreljenih s položajev VRS. Ta napad je bil neposreden povod za kampanjo bombardiranja srbskih položajev s strani zveze NATO, saj so masakra nad civilisti v Sarajevu in drugih obkoljenih mestih ali enklavah postali običajna praksa srbskih sil, ki niso upoštevale pogostih opozoril NAT-a in drugih mednarodnih organizacij.

Minometna granata je bila proizvedena v tovarni „Krušik“ v Valjevu leta 1993. Enako oznako so imele še štiri granate, ki so tistega dne eksplodirale v bližini Markal.

Sledilci zločinca Radovana Karadžića tudi danes trdijo, da je za masakr odgovorna vlada v Sarajevu, ki je želela izposlovati mednarodno vojaško intervencijo.

Masaker pri Mestni tržnici je bil zadnji veliki zločin Karadžićevih Srbov v obkoljenem Sarajevu. Sledila je operacija NAT-a „Deliberate force“ (Namerna sila). Vojaško-politično vodstvo Srbov je bilo takrat prisiljeno k deblokadi Sarajeva in umiku artilerije s položajev okoli glavnega mesta BiH.