Trump opozoril Tajvan, naj ne razglasi neodvisnosti, le nekaj ur po vrhu s Xijem

(Patria) - Donald Trump je Tajvan opozoril, naj formalno ne razglasi neodvisnosti od Kitajske, je poročal BBC.

„Ne želim, da bi kdo postal neodvisen,“ je dejal ameriški predsednik v petek za Fox News, ob koncu dvodnevnega vrha s svojim kitajskim kolegom Xi Jinpingom v Pekingu.

Trump je že pred tem dejal, da „se na noben način ni zavezal“ glede samoupravnega otoka – ki ga Kitajska šteje za del svojega ozemlja in ni izključila možnosti, da ga zavzame s silo.

Združene države Amerike že dolgo podpirajo Tajvan, vključno z zakonsko obveznostjo, da mu zagotovijo sredstva za samoodbrabo, vendar so morale ta zavezništvo pogosto usklajevati z vzdrževanjem diplomatskih odnosov s Kitajsko.

Uveljavljeno stališče Washingtona je, da ne podpira neodvisnosti Tajvana, nadaljevanje vezi s Pekingom pa je odvisno od njegovega sprejetja, da obstaja samo ena kitajska vlada.

Številni Tajvanci se štejejo za del ločenega naroda, čeprav večina podpira ohranjanje statusa quo, pri čemer Tajvan niti ne razglasi neodvisnosti od Kitajske niti se z njo ne združi.

V intervjuju za Fox News je Trump ponovil, da se politika ZDA o tem vprašanju ni spremenila.

„Veste, morali bi potovati 9.500 milj (15.289 km), da bi vodili vojno. Tega ne želim. Želim, da se umirijo. Želim, da se Kitajska umiri.“

Na letu nazaj proti Washingtonu je ameriški predsednik novinarjem dejal, da sta s Xijem o otoku „veliko“ govorila, vendar je dejal, da je zavrnil pogovor o tem, ali ga bodo ZDA branile.

Xi ima „zelo močne občutke“ glede otoka in „ne želi videti gibanja za neodvisnost“, je dejal Trump.

„Vprašanje Tajvana je najpomembnejše vprašanje v odnosih med Kitajsko in ZDA,“ je Xi posvaril med pogovorom, po poročanju kitajskih državnih medijev, in dodal: „Če se s tem slabo ravna, bi se lahko oba naroda sprla ali celo prišla v konflikt.“

Na vprašanje, ali predvideva konflikt s Kitajsko glede Tajvana, je Trump dejal: „Ne, ne mislim tako. Mislim, da bo v redu. (Xi) ne želi vojne.“

Kitajski načrti

Kitajska je v zadnjih letih okrepila vojaške vaje okoli otoka, kar je povečalo napetosti v regiji in preizkusilo ravnotežje, ki ga je vzpostavila administracija Washingtona.

Konec lanskega leta je Trumpova administracija napovedala paket orožja v vrednosti enajstih milijard dolarjev, ki naj bi bil prodan Tajvanu, vključno z naprednimi raketnimi lansirniki in različnimi projektili, kar je Peking obsodil.

Trump je dejal, da bo kmalu odločil, ali se bo ta prodaja nadaljevala, in dodal, da sta se s Xijem o tem „podrobno“ pogovarjala in da se bo najprej pogovoril s predsednikom Tajvana Lai Ching-tejem.

„Morda bom to storil. Morda ne bom,“ je dejal za Fox News.

„Ne želimo vojn, in če bi stvari ostale takšne, kot so, mislim, da bo Kitajska s tem v redu. Vendar ne želimo, da bi kdo rekel: 'Gremo postati neodvisni, ker nas podpirajo Združene države Amerike'.“

Združene države Amerike so že prej povzročile jezo Kitajske, ker so se zdele, da so ublažile svoje stališče glede neodvisnosti.

Ameriško zunanje ministrstvo je s svoje spletne strani objavilo sporočilo, v katerem je ponovilo nasprotovanje Washingtona neodvisnosti Tajvana februarja 2025, kar je Peking označil za „pošiljanje napačnega... signala separatističnim silam“.

Ameriški uradniki na Tajvanu so takrat dejali: „Že dolgo smo izjavili, da nasprotujemo kakršnim koli enostranskim spremembam statusa quo s katere koli strani.“

Tajvanski zunanji minister Lin Chia-lung je dejal, da je njegova ekipa spremljala vrh ZDA in Kitajske ter da je vzdrževala dobro komunikacijo z ZDA in drugimi državami, „da bi zagotovili stabilno poglabljanje odnosov med Tajvanom in ZDA ter zaščitili interese Tajvana“.

Dejal je, da je Tajvan vedno bil „varuh miru in stabilnosti“ v regiji in je Kitajsko obtožil za zaostrovanje tveganj s svojimi „agresivnimi vojaškimi akcijami in avtoritarnim zatiranjem“.