Trump Putinu grozi z dajatvami na nafto, Iranu pa z bombardiranjem

(Patria) - Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da bo uvedel sekundarne dajatve v višini 25 do 50 odstotkov na vso rusko nafto, če bo menil, da Moskva ovira njegova prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini, in da bi lahko te stopile v veljavo v enem mesecu, če ne bo premirja.

Trump je za NBC News dejal, da je bil “zelo jezen” in “besen”, ko je ruski predsednik Vladimir Putin pozval k zamenjavi ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in vzpostavitvi prehodne vlade ob podpori Združenih narodov, poroča NBC.

“Nova oblast pomeni, da dogovora še dolgo ne bo, kajne?” je dejal. “Če smo sredi pogajanj, potem lahko rečem, da sem bil zelo jezen, besen, ko je Putin včeraj začel dvomiti v verodostojnost Zelenskega… ker to preprosto ne vodi v dobro smer, razumete?”, pravi Trump.

Trump je po telefonu za NBC News dejal, da namerava ta teden govoriti s Putinom. Med svojo predsedniško kampanjo 2024 je Trump večkrat obljubil, da bo končal tisto, kar imenuje “smešno” vojno v Ukrajini, in da je na to vprašanje močno osredotočen, odkar je prevzel funkcijo 20. januarja. Trump je sam zahteval nove volitve v Ukrajini in v nekem trenutku Zelenskega označil za diktatorja.

Putin je v petek namignil, da bi morala biti Ukrajina pod nekakšno začasno upravo, da bi se omogočile nove volitve in podpis ključnih sporazumov.

“Če Rusija in jaz ne uspemo doseči dogovora o zaustavitvi prelivanja krvi v Ukrajini, in če bom menil, da je to krivda Rusije, bom uvedel sekundarne dajatve na nafto, na vso nafto, ki prihaja iz Rusije,” je dejal Trump.

“To bi pomenilo, da če kupujete nafto od Rusije, ne morete poslovati v Združenih državah Amerike,” je dodal Trump.

“Obstajala bo carina v višini 25 odstotkov na vso nafto, carina v višini 25 do 50 odstotkov na vso nafto,” je poudaril.

Dejal je, da bi dajatve na rusko nafto stopile v veljavo v enem mesecu brez dogovora o premirju. Trump je dejal, da Putin ve, da je jezen nanj, vendar je poudaril, da ima “zelo dober odnos z njim” in da bo “jeza hitro oslabela, če bo storil pravo stvar”.

Nekdanji predsednik Joe Biden je prepovedal uvoz ruske nafte kmalu po tem, ko je Rusija izvedla invazijo na Ukrajino. Od takrat je količina ruske nafte, uvožene v Združene države Amerike, močno padla – po podatkih Ameriške uprave za energetske informacije, je med letom 2023 uvoženih vsega 10.000 sodov ruske surove nafte in naftnih derivatov.

Evropska unija je uvedla embargo na uvoz ruske nafte po morju po Putinovi invaziji na Ukrajino, vendar nekatere članice, vključno z Madžarsko in Slovaško, jo še vedno pridobivajo po naftovodu.

Hkrati so druge članice Nata, kot je Turčija, ter Kitajska in Indija, znatno povečale uvoz ruske surove nafte. Od te nafte se v tretjih državah proizvajajo bencin, dizel in kerozin, ki se nato prodajajo po vsem svetu – vključno z Združenimi državami Amerike in Evropo.

Trumpova izjava je v nasprotju z nedavnimi namigi o možnem otoplitvi odnosov med Rusijo in ZDA, potem ko je Bela hiša signalizirala pripravljenost na omilitev sankcij Moskvi v zameno za premirje na Črnem morju. Evropske države so ostro reagirale na samo misel o vrnitvi k nakupu ruskih fosilnih goriv brez resničnega, trajnega miru – in pravice za Ukrajino.

Prej ta teden je ameriški državni sekretar Marco Rubio zmanjšal možnosti za pogajanja o končanju vojne na visoki ravni, češ da “pred nami je še veliko dela” in dodal: “Najprej je treba doseči konkretnejši napredek na tehnični ravni.”

Trump je v intervjuju zagrozil Iranu z bombardiranjem in sekundarnimi dajatvami, če ne bo Teheran dosegel dogovora z Washingtonom glede svojega jedrskega programa. Dejal je, da so se ameriški in iranski uradniki pogovarjali, vendar ni razkril več podrobnosti o pogovoru.

“Če ne sklenejo dogovora, bo bombardiranje. In obstaja možnost, da jim bom, če ne sklenejo dogovora, naložil sekundarne dajatve, kot sem storil pred štirimi leti,” je sporočil Trump.

V svojem prvem mandatu od 2017 do 2021 je Trump ZDA umaknil iz sporazuma iz leta 2015, sklenjenega med Iranom in svetovnimi silami, ki je postavil stroge omejitve glede spornih jedrskih dejavnosti Teherana v zameno za omilitev sankcij.

Teheran je doslej ignoriral Trumpovo opozorilo o potrebi sklenitve dogovora, sicer se bo soočil z vojaškimi posledicami.

Iran je posredništvom Omana poslal odgovor na Trumpovo pismo, v katerem poziva Teheran k sklenitvi novega jedrskega sporazuma, je v četrtek za novinarsko agencijo Irna dejal iranski zunanji minister Abas Arakči. Iranski predsednik Masud Pezeshkian je ponovno zavrnil neposredna pogajanja o jedrskem programu svoje države z vlado ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

“Odgovorili smo na pismo ameriškega predsednika posredništvom Omana in zavrnili možnost neposrednih pogajanj, vendar smo odprti za posredna pogajanja,” je dejal Pezeshkian na sestanku vlade v nedeljo v Teheranu.

Iran ni proti pogajanjem, je dejal, vendar morajo Združene države najprej spremeniti in popraviti svoje “slabo ravnanje” iz preteklosti ter hkrati ustvariti nove temelje za vzpostavitev zaupanja, je po poročanju novinarske agencije ISNA povzel Pezeshkianovo izjavo.

Zahodne sile Iran obtožujejo, da ima skrivni načrt razvoja jedrskega orožja, v okviru katerega obogati uran do visoke stopnje fisijske čistosti, ki je nad vrednostjo, upravičeno za civilni program jedrske energije, vendar Teheran trdi, da je njihov jedrski program v celoti namenjen civilnim energetskim potrebam.