Trump načrtuje pospešitev umika dela ameriške vojske iz Afganistana in Iraka

(Patria) – Trumpova administracija naj bi načrtovala prepolovitev ameriške prisotnosti v Afganistanu pred predajo oblasti novoizvoljenemu Joeju Bidnu.

Po poročanju več ameriških medijskih hiš naj bi načrtovano zmanjšanje sil skoraj prepolovilo zmogljivosti s sedanjih 4.500 vojakov v Afganistanu na 2.500, medtem ko naj bi v Iraku od 3.000 vojakov ostalo prav tako 2.500.

Vendar nekateri Trumpovi strankarski kolegi ne menijo, da je odločitev modra, saj se bojijo, da bi pospešen umik destabiliziral že tako negotov mirovni sporazum s talibani, s tem pa bi spodbudili upornike k prevzemu oblasti – kar bi odvrnilo in oslabilo afganistansko vlado.

Vodja senata, republikanec Mitch McConnell, meni, da bi takšen prenagljen umik „škodoval zaveznikom, vse tiste, ki nam želijo slabo, pa bi navdušil“.

– Posledice prezgodnjega ameriškega umika bi bile verjetno še hujše kot umik iz Iraka leta 2011 pod predsednikom Obamo, ki je privedel do krepitve ISIL-a in novega vala globalnega terorizma, je pojasnil McConnell.

Nekateri analitiki pa namigujejo, da ni jasno, ali se bodo Trumpovi ukazi lahko izvedli s hitrostjo, s katero bi si to želel, da bi ohranil svojo podobo predsednika, ki je ustavil ameriške „neskončne vojne“, ter da bi takšen ukrep imel manjši odmev, ker se zgodi le nekaj tednov pred zamenjavo v Beli hiši, piše britanski Guardian.

Nekdanji obrambni minister Mark Esper je bil nenadoma odpuščen, ker naj bi nasprotoval načrtu hitrega umika, saj je menil, da talibani niso izpolnili pogojev za takšen ukrep.

– Talibani so v Dohi vsem, ki so hoteli slišati, povedali, da so jim ZDA obljubile predati nadzor nad Afganistanom, zato se jim ni treba pogajati – ker se jim bo afganistanska vladna delegacija morala predati, je dejal nekdanji ameriški odposlanec za Afganistan, Michael Semple.

Dodaja, da bodo „talibani izkoristili vsak umik za narativ o lastni zmagi. Takrat bodo lahko svoji vojski, pa tudi vojski afganistanske vlade, rekli, da ameriški umik ni odvisen od tega, ali bodo talibani ustavili boje, ker so ZDA odobrile, da talibani zavzamejo Kabul – kar pravzaprav počnejo“.

Semple, sicer profesor na Univerzi Queen's v Belfastu, meni, da to „nima smisla“, ker „nihče ne želi, da bi talibani ponovno prišli na oblast, a prav to poskušajo, in so dovolj arogantni, da mislijo, da lahko pri tem vse uničijo“.

Hkrati Laurel Miller, nekdanja ameriška vršilka dolžnosti posebne odposlanke za Afganistan in Pakistan, meni, da je veliko odvisno od načina izvedbe ukazov o umiku.

– Želela bi vedeti učinke vojaških operacij v smislu zapiranja baz in kaj to pomeni glede zračne moči, pojasnjuje Miller in nadaljuje: „Predvidevam, da se bo obrambni oddelek poskušal zaščititi z uporabo izvajalcev in celo s kreativnim računovodstvom v smislu širše kategorizacije tega, kar se šteje kot enote v Afganistanu v primerjavi s tistimi na terenu.“

Višji analitik Mednarodne krizne skupine (ICG) za Afganistan, Andrew Watkins, pravi, da so mu ameriški uradniki razkrili, da bodo „po vsej državi ohranjeni polni protiteroristični in ofenzivni kapaciteti“, tudi če ostane (samo) 2.500 vojakov.

– Talibane bo zagotovo razveselil dodatni ameriški umik, vendar so svoj pristop (od agresivno zmagovitega k pomirljivemu) že znatno spremenili, odkar so rezultati ameriških volitev postali jasnejši. To nakazuje, da bi se morda lahko umirili in počakali, da vidijo, kaj namerava Biden, namesto da bi Trumpov ukaz sprejeli kot „zeleno luč“ za kakšno drznejšo akcijo, poudarja Watkins.