'Trojke' proti zdrave pameti, uničile so jo politike, ki še niso uničile športnega duha v BiH

Piše: Ernad Metaj

---

Trojka je simbolično pomembna za usodo BiH, še posebej za Sarajevo. Skozi ta pojem se prelamljata preteklost in prihodnost, v njem se odražajo vse naše protislovnosti, od vojne, trpljenja in strahov, do glamurja, sreče in neskončnega upanja, da se bo nekaj bistveno spremenilo. V vseh teh turbulencah se je skrb običajnega človeka uveljavila kot ena redkih konstant v življenju, saj se je BiH že zdavnaj poslovila od 'Zdrave pameti', le da ji nihče, kot nedavno v Angliji v časopisu, ni izkazal časti z objavo In memoriam.

Na to me je spomnila novica iz minulega vikenda. KK Bosna je bila poražena od trebinjskega Leotarja z neverjetnih 48 točk razlike. Pravzaprav je bilo to ponižanje nekdanjega evropskega prvaka, od katerega je ostalo le ime, in tudi njega so skrunili. Bolj kot poraz boli dejstvo, da se v usodi edinega košarkarskega velikana v BiH odraža politika, iz katere je mogoče slutiti, da so vse naše trojke le stvar osebnega prestiža, brez konkretnega vpliva na končni rezultat. 

Usoda nekdanjega košarkarskega velikana neizogibno spominja na stanje v državi, po kateri je dobila ime. Država razpada, državljani se valjajo v živem blatu in vsakodnevno črpajo silno energijo, da jih to blato ne bi povsem pogoltnilo. Zdrva pamet tega ni mogla prenesti, zato se je izselila iz BiH. Kot v osmrtnici iz angleškega časopisa, je zdrava pamet izgubila voljo do življenja, ko so bile verske skupnosti spremenjene v posel, kriminalci pa so začeli dobivati boljši tretma kot njihove žrtve.

Zdrava pamet je BiH zapustila že v devetdesetih. Ni mogla prenesti hinavščine takrat vladajoče trojke, ki se je odražala v navezovanju nacionalnih zastav brez iskrene namere, da bi rešili bratstvo in enotnost v duhu, v katerem so bile vzgojene takratne generacije. Nacionalizmi so v BiH do danes ostali neločljivo povezani, hranili so drug drugega, na mizi pa so bila življenja ljudi, otrok, namesto vina se je točila kri, rušili so se domovi, izvajalo se je etnično čiščenje in genocid nad prebivalci Srebrenice. Zdrava pamet se po vojni ni vrnila, ne bi prenesla poveličevanja vojnih zločincev. Ubila bi jo roparska privatizacija, uničevanje naravnega bogastva, ne bi razumela, kako se z minimalno pokojnino in plačo ne da preživeti. Zdrava pamet bi se zmešala, ko bi videla, da se po vojni spet vsiljuje konflikt kot prihodnost.

Če bi po trebinjskem debaklu KK Bosne ostala v BiH, bi zdrava pamet izgubila tla pod nogami, saj so njeni otroci obrnili hrbet 'ponosu' Sarajeva. Trije košarkarji Bosne so danes pomemben dejavnik sarajevske 'trojke'. Njihov domet v košarkarskem žargonu je 'zabijanje', le da se temu ne ploska, ker je Bosno potegnilo na dno lestvice. Sarajevska 'trojka' bi rada visoko letela, od KK Bosne je zanjo pomembnejši helikopter. Minister za kulturo in šport, ena od legend Bosne, Samir Avdić, je vendarle boljši košarkar kot politik. Preostala košarkarska trojka, ki vlada KS, se zdi, da ne more biti nadpovprečna ne v enem ne v drugem, če je sploh dosegla to raven. Za zdaj ne gre bolje niti politični trojki, saj posamezniki nikakor ne dojamejo, da BiH obstaja tudi zunaj Sarajeva. To je pokazal izbor župana Mostarja, pa tudi izkazana pripravljenost v nekem trenutku, da se HDZ-ju skozi volilno reformo odprejo vrata tretjega entiteta.

Trije narodi, trije entiteti, trojka na oblasti (SDA, SNSD in HDZ), s katero je BiH od EU enako oddaljena kot v devetdesetih, trojka v opoziciji RS (SDS, PDP in DNS), ki ni civilizacijsko evoluirala, da bi prenehala podpirati zanikanje genocida in vseh zločinov, ter sarajevska trojka (SDP, Naša stranka in NIP), razpeta med državljanskim in etničnim, med LGBT in parado za družino, nemočno, da bi se brez helikopterja dvignila nad Sarajevo, zdravemu razumu govorijo, da se (ne) vrača v BiH, deželo, ki jo politika edino po obsegu korupcije drži v samem svetovnem vrhu.

Na srečo nekatere druge trojke ohranjajo upanje, da je BiH lahko del normalnega sveta. Podobo Bosne ohranjajo športniki brez podpore države, ki kažejo in dokazujejo, da je to dežela ljudi z velikim srcem, vztrajnosti in inata, ljudi, ki nikoli niso sprejeli, da jih delitve vodijo v prihodnost. To kažejo čustva in podpora Nikoli Prci, ki se poslavlja od državnega dresa v rokometu. Prce se je skupaj z Malinovićem, Terzićem in ostalim društvom večkrat dvignil nad politično blato v BiH in navadnemu človeku prinesel veselje, mu dokazal, da razlogov za ponos vendarle obstaja. To so pokazale tudi odlične košarkarice BiH, ki so še enkrat premagale politiko in BiH dvignile v evropske in svetovne višave, tja nas vrača tudi ekipa Vedrana Bosnića, selektorja moške košarkarske reprezentance. Zdrava pamet ne razume, kako, a sem prepričan, da ji je všeč in da bi se vrnila v BiH, če bi bili politiki podobni športnikom.