Trojka, ZDA in Dodik: Posledice kompromisov na poti k 'srpskemu svetu'

Napisala: Amina Čorbo-Zećo

Trenutna kriza, ki jo je povzročil Miorad Dodik, je del uresničevanja načrta ‘srpskega sveta’. Če ne bi prišlo do ‘problema’ s sodnim postopkom proti Dodiku, bi bil povod ali razlog kaj drugega, da politike iz Republike srbske odločneje uresničujejo tisto, kar je SANU zastavil.

Prav v tem smislu obstaja odgovornost politike Trojke (SDP, NIP, Naša stranka), ker so mu dali priložnost, da povzroči večjo škodo BiH, ga noro obdarili z močjo skozi državno oblast in ga predstavljali kot nekakšnega evropskega voditelja, vse v kontekstu poti Bosne in Hercegovine v Evropsko unijo, česar danes skoraj nihče ne omenja. A tisto, kar mu je bilo dano, se ne vrne več.

Skozi politične kompromise so dovolile Dodiku, da okrepi svoj položaj, ne le v RS, ampak tudi v celotni BiH. Takšen politični kurs je omogočil Dodiku, da postane ključni dejavnik na državni ravni, čeprav se je sprva zdelo, da je vstop BiH v EU prednostna naloga. Z dajanjem politične moči Dodiku skozi vlogo v državnih institucijah, so politične stranke, morda iz želje po stabilnosti, pozabile na dolgoročne posledice. Dodik se je s tem še bolj odločil pri uresničevanju svojih ciljev, vključno z nadaljnjo destabilizacijo države.

V tem smislu ima vsekakor odgovornost tudi administracija Združenih držav Amerike, saj je nekdanji ameriški veleposlanik Michael Murphy dejansko idejni vodja koalicije, ki trenutno opravlja oblast v BiH.

In tudi v preteklih letih so bili Dodikovi ukrepi, natančneje uresničevanje ciljev na poti k 'srbskemu svetu', lahkotno spregledani in moč je šla na Dodikovo stran. Spet v režiji Američanov. Dodik je tudi v preteklosti uporabljal izzivanje kriz kot način pogajanj, aktualno situacijo s sodbami in ključni politični trenutek zanj, pa se lahko razume kot še en poskus uresničevanja lastnega cilja, celo po ceni destabilizacije BiH.

To bo priznal tudi Christian Schwarz-Schilling, nemški politik, diplomat in nekdanji visoki predstavnik v Bosni in Hercegovini, ki je leta 2021 dejal, da v Bosni in Hercegovini ne vlada normalno politično stanje, ampak da je politika zašla v ekstremistično fazo in delitev države.

Leta 2007. je poskusil zamenjati Milorada Dodika, a mu Američani tega niso dovolili.

„Da. Poskusil sem. Ne morem uradno povedati razlage. Imeli so težave s Kosovom, zato niso mogli odpreti ‘novega gradbišča’, če tako rečem. Takrat je Dodik s referendumom poskusil odcepiti RS. Rekel sem, če bo še naprej govoril o njem – bo nosil osebne posledice. Med takratno kampanjo tega ni več omenil. Osem dni po volitvah je prišel s tem vprašanjem. V tistem trenutku sem rekel – če to stori, bo nosil osebne posledice, vize, viznega režima, denarnih tokov in tako naprej“, se je spomnil Schwarz-Schilling.

In od takrat do danes Dodik absolutno povečuje svoje zahteve, tako kot zdaj izvaja državni udar, vse, da bi izpogajal ugodno drugostopenjsko sodbo pred sodiščem BiH.

Vse te točke kažejo na to, da trenutna kriza v BiH ni le posledica notranjih političnih nesoglasij, ampak tudi zapletenih mednarodnih odnosov in dolgoročnih napak v politični strategiji.

V tem kontekstu je treba resno razmisliti o odgovornosti Trojke, mednarodnih akterjev, pa tudi samega Dodika, ki je te okoliščine izkoristil v svoj prid, da bi se izognili prihodnji politični in institucionalni nestabilnosti v Bosni in Hercegovini. Ali pa se preprosto ne učimo iz napak, zaradi česar ceno plačuje država Bosna in Hercegovina.