Trojica ne odstopata: Zakon o policistih "lomijo čez kolena", sindikati klube pozivajo k zavrnitvi predloga!

(Patria) - Čeprav so trije predlagatelji sprememb in dopolnitev Zakona o policistih BiH zahtevali umik s seje 12. decembra zaradi nasprotovanja sindikatov treh državnih policijskih agencij, ki so bile predložene 24. novembra, od sprememb niso odstopili. Tako je bil danes protokeliran nov predlog Predraga Kojovića, Nihada Omerovića in Jasmina Imamovića, v katerem je znižana starostna meja s 65 na 60 let, do katere lahko policist opravlja funkcijo, zakon pa bi se uporabljal do konca leta 2028. Kljub popravkom sindikati tudi tega predloga niso podprli.

Danes se je s pismom obrnila na Predstavniški dom PS BiH, vodstvo in vse poslanske klube tudi Sindikat Državne agencije za preiskave in zaščito (SIPA) v zvezi s predlaganimi spremembami in dopolnitvami zakona. Glede na to, da je bil predlog, da se delovni angažma policistov, ki imajo 40 let delovne dobe, podaljša do dopolnjenih 65 let starosti, je sindikat navedel razloge, zakaj ta predlog ni sprejemljiv.

„Predlagana zakonska rešitev daje široko diskrecijsko pravico vodjem, da odobravajo podaljšanje delovnega razmerja pod krinko „interesa agencije“, brez jasno opredeljenih in objektivnih meril. Takšen pristop odpira možnost subjektivnosti, favoriziranja in neenakomernega obravnavanja policistov, kar ni v skladu z načeli profesionalnosti in transparentnosti. Poudarjamo, da so tako opredeljene določbe v nasprotju z Zakonom o prepovedi diskriminacije v Bosni in Hercegovini.

Predlagane zakonske določbe dajejo prednost vodstvenemu kadru, ne pa operativnim policistom, glede na to, da operativnih nalog ni mogoče opravljati v teh letih. S tem se ustvarja dodatno neravnovesje v sistemu in poglablja obstoječe nezadovoljstvo med policijskim kadrom. Predlagana zakonska rešitev bo zagotovo vodila v blokado napredovanja mlajših in perspektivnih policistov.

S podaljševanjem delovnega razmerja starejšega in vodstvenega kadra se naravni proces napredovanja upočasnjuje ali v celoti zaustavlja. Mlajši policisti, ki že leta čakajo na možnost kariernega razvoja, ponovno ostanejo brez priložnosti za napredovanje, kar vodi v demotiviranost in povečan odhod v druge organe oziroma zapustitev policijske službe“, navajajo v svojem pismu.

Prav tako spremembe zakona ne rešujejo ključnega problema, to je pomanjkanje operativnega policijskega kadra, temveč se ta z uveljavitvijo tega predloga in podaljšanjem delovne dobe poglablja.

„Glede na to, da se proces napredovanja zaustavlja, medtem ko novi policisti pridobijo pogoje za prekinitev delovnega razmerja ob izteku predvidenega obdobja uporabe predmetne zakonske določbe, se bo pojavil večji problem glede zapolnjevanja mest vodstvenega kadra“.

Sindikat SIPA-e je navedel tudi podatek, da bo med letom 2026 SIPA-o zapustilo 50 policistov zaradi upokojitve, v zadnjem četrtletju leta 2025 pa je delovno razmerje sklenilo 28 policistov. Popolnjenost SIPA-e je 75%, zato trditev teh treh predlagateljev, da iz SIPA-e v pokoj odhaja 95 uslužbencev, ni vzdržna.

V obrazložitvi, ki so jo predložili ob spremembah Zakona o policistih BiH, so navedene „projekcije upokojevanja“ v vseh treh državnih agencijah brez natančnih podatkov. V svoji obrazložitvi dodatno navajajo, da je kapaciteta Agencije za izobraževanje in strokovno usposabljanje v Mostarju omejena in znaša 220 kadetov. Čeprav so bili predlogi za povečanje kapacitete agencije, je bila takšna zahteva zavrnjena v Domu narodov z obrazložitvijo, da naj se s tem ukvarja Svet ministrov BiH. Vendar pa se to nikoli ni zgodilo.

Sindikat SIPA-e je nadalje navedel, da bo z realizacijo načrta sprejema kadetov za leto 2026 število zaposlenih, poleg rednega upokojevanja, ostalo pri visokem odstotku zasedenosti okoli 75%. Tudi anketa, ki je bila izvedena med člani sindikata, je pokazala, da se 97% članov protivi predlaganim spremembam in dopolnitvam zakona.

Čeprav še vedno ni jasno, zakaj se nenadoma ob koncu leta predlagajo nujne spremembe zakona, še posebej brez sodelovanja sindikatov vseh treh državnih agencij, ki se očitno temu upirajo, obstaja še nekaj neodgovorjenih vprašanj.

Zakaj od januarja, odkar je prevzel vodenje Ministrstva za varnost BiH, namestnik ministra Ivica Bošnjak ni odgovoril na zahtevo za sestanek s predstavniki sindikatov, na katerem bi se obravnavali problemi in vsa odprta vprašanja. Zakaj molči tudi o predlaganih spremembah zakona.

Policisti na ravni BiH so zaradi veljavnega zakona v najslabšem položaju in imajo najslabši delovno-pravni status, o čemer so sindikati redno opozarjali pristojno ministrstvo.

Na pomanjkanje kadrov v policijskih agencijah opozarjajo že od leta 2023, odgovorni pa so na predloge sindikatov in zakonske rešitve ostali nemi, zato sindikati zdaj ne morejo podpreti niti teh ad hoc nujnih sprememb zakona, ki ne rešujejo številnih problemov.

Sindikat SIPA-e je pozval Predstavniški dom PS BiH, naj zavrne predlagano zakonsko rešitev in sprejme Sklep, s katerim se zavezuje Svet ministrov, da v roku 60 dni v parlamentarno proceduro pošlje nov besedilo Predloga Zakona o policistih Bosne in Hercegovine, ki predvideva celovito zakonsko rešitev z namenom izboljšanja delovno-pravnega statusa policistov na ravni Bosne in Hercegovine.

Sindikat SIPA-e opozarja, da je bil v letu 2022 pripravljen osnutek Zakona o policistih Bosne in Hercegovine, ki po tem, ko je bil predložen takratnemu ministru za varnost, čeprav usklajen s sindikati in izdelan v skladu z enotnimi pravili za pripravo predpisov, ni bil poslan v nadaljnjo proceduro. V delovni skupini je bil takrat tudi Ivica Bošnjak, zato bi bila njegova vključitev v aktualno problematiko s položaja namestnika ministra za varnost, ki vodi ministrstvo, zaželena.

Po drugi strani je Patria v začetku leta 2025 na podlagi uradnih podatkov, ki jih je pridobila iz teh treh agencij, opozorila na problem s kadri, pa celo leto ni bilo dovolj, da bi se resno pristopilo k reševanju tega problema. Takšne spremembe so lahko le proizvod nekaterih vodilnih kadrov v vseh treh agencijah, ki brez sprejetih sprememb zakona že v začetku leta 2026 morajo v pokoj.

Gre za enega najpomembnejših zakonov, ki ureja delovno-pravni status več kot 2500 policistov, zato bi jih vendarle bilo treba vprašati za mnenje tudi njihove sindikalne predstavnike.