'Trojka' mora na 'Večernjo šolo', da se nauči lekcije politične strategije, domoljubja in dostojanstva!

Piše: Rasim Belko (s svobodnega ozemlja Kantona Sarajevo)

V zadnjih šestih mesecih smo videli, kako lahko slabo naučene in nenaučene lekcije v zelo kratkem času povzročijo nevarne politične potrese, ki grozijo z izginotjem države Bosne in Hercegovine. Države, ki je bila obranjena pred dvojno agresijo, a nikoli osvobojena hegemonističnih načrtov tistih, ki so z oboroženo agresijo želeli razdeliti Bosno in Hercegovino.

V teh šestih mesecih so se uresničile popolnoma vse trditve, ki so jih poznavalci izrekli že ob oblikovanju oblasti, v kateri naj bi projekt “Trojka” predstavljal bošnjaške/probosanske politične strukture. Glede na to, da je bilo znano, da se na drugi strani nahajajo secesionisti pod zastavo hegemonizma Srbije in Hrvaške, je bila ta “Trojka” pravočasno opozorjena na nevarnosti njihove popustljivosti do teh projektov in njihovih izvajalcev.

Z odmikom časa so secesionisti Čović in Dodik dvigovali letvice in z zahtevami, ki so jih postavljali pred projekt s kodnim imenom “Trojka”, utirali pot končnemu cilju.

Dodik je na 49 odstotkih ozemlja Bosne in Hercegovine razveljavil skoraj vse pristojnosti države Bosne in Hercegovine. “Trojka” na to ni reagirala, temveč je javnost še naprej prepričevala, da Dodik blefira, da je v denarni krizi, da je zdaj drugačen Dodik, da je evropski politik… Čović je na državni ravni vrnil nekatere stare zahteve in zavladal na 51 odstotkih ozemlja Bosne in Hercegovine.

In nič od tega ni sporno za politični projekt “Trojka”. Kot zataknjen CD že pol leta ponavljajo zgodbo in ne glede na to, kako se poslužujejo Gebelsove metode, da laž postane resnica, njihova laž dejansko ni uspela.

S te distance je povsem jasno, da je politični projekt s kodnim imenom “trojka” bolj razvrednotil državo Bosno in Hercegovino kot vse politične stranke, bodisi secesionistične ali ne, od podpisa Daytonskega mirovnega sporazuma.

In ker je v bližnji prihodnosti težko pričakovati spremembo odnosov v državni in federalni oblasti, je čas, da nekdo komandose projekta s kodnim imenom “trojka”, pa tudi članstvo njihovih strank in njihove volivce popelje na nekakšno politično “Večernjo šolo”.

Ker gre za velike nevedneže, kot bi rekli gamerji, Noobove, očitno potrebujejo učenje o državi, njenih institucijah, obrambi te države in redu v njej, za kar so se prisegli ob prevzemu mandata.

In ne glede na to, da so se začele politične počitnice, morajo na dodatno poučevanje, glede na to, da na nobenem področju politični projekt s kodnim imenom “Trojka”, njihovi voditelji, članstvo in volivci niso opravili izpita.

Kajti, ne glede na to, da so za potrebe režima kupili medije, analitike, da jih podpirajo veleposlaniki, ki so jih tudi ustvarili, ni prehodne ocene za politike, politike in njihove volivce, ki prehajajo čez nekatere stvari, čez katere nikoli ne bi prešli resnični domoljubi, ki so dali prisego, da bodo služili domovini.

Politični projekt s kodnim imenom “Trojka” ni uspel ustaviti Dodikovega državnega udara, niti ni uspel rešiti protidržavnega delovanja Čovićevih sil. Te napake so produkt političnega neznanja, zato bi morala biti prva lekcija za trojkaše lekcija o strategijah političnega delovanja. Za te potrebe bi bilo treba trojkaše predvsem ozavestiti.

Lekcije domoljubja, patriotizma in dostojanstva bodo veliko težje. Kajti, nekateri dogodki v preteklem obdobju so pokazali, da je v političnem projektu s kodnim imenom “Trojka” na ničli tako patriotizem, kot dostojanstvo in domoljubje.

Dodik jim je preklinjal genocid. Neposredno v oči, vsem. In voditeljem in uslužbencem “Trojke”. Resna reakcija je izostala. Vprašanje je, kdo normalen, kdo s kančkom dostojanstva, lahko preide čez dejstvo, da mu nekdo preklinja genocid, ki je zahteval na tisoče žrtev, kosti mnogih od njih pa še niso najdene.

Enako so se obnašali predstavniki “Trojke”, ko sta predsednica FBiH Lidija Bradara in ministrica za kulturo in šport FBiH Sanja Vlaisavljević poskušali rehabilitirati vojne zločince HVO-ja, medtem ko so še vedno zelo odprte rane Ahmićev in drugih morišč v osrednji Bosni in Hercegovini.

Niti večkrat dvignjena tri prsta ministra za notranje zadeve BiH Nenada Nešića nista žalitev za predstavnika “Trojke”.

Niz žalitev na račun Bosne in Hercegovine, njenih državljanov, še posebej Bošnjakov, je sinoči zaključil Mario Karamatić, poslanec iz kroga strank okoli HDZ-ja (HNS in “Trojka), ki je dejal, da Kanton Sarajevo ni svobodno ozemlje, HNK in RS pa sta.

Jasno je, da gre za obrnjene teze, saj so v Mostarju napadli otroka iz Španije v dresu Bosne in Hercegovine, v RS pa aretirajo vsakogar, ki ga vidijo z zastavo mednarodno priznane Republike Bosne in Hercegovine.

Toda dejstvo, da so poslanci strank projekta s kodnim imenom “Trojka” vložili maksimalen napor, da bi Karamatića obranili pred sankcijami in izključitvijo iz seje Predstavniškega doma, bi nam moralo vsem odpreti oči.

In evo, da ne bo izpadlo, da nam opozicija diktira. Ni problem, da jim damo še drugo priložnost, toda pred tem morajo vsi, ki delujejo in govorijo pod zastavo “Trojke”, na Večernjo šolo o dostojanstvu, domoljubju, resnici o agresiji na BiH, njenem ustroju…

In samo če se naučijo teh lekcij, jih lahko pustimo do konca mandata. Vse drugo, jih je treba rušiti z vsemi dovoljenimi sredstvi.